V Sloveniji so energetske skupnosti še v začetni fazi razvoja. Medtem, ko imamo v zakonodaji opredeljene definicje tako energetske skupnosti državljanov kot energetske skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, postopek registracije za nobeno vrsto energetskih skupnosti ni opredeljen, zato je nemogoče ugotoviti, koliko jih dejansko že obstaja. V praksi se v zadnjem času ustanavljajo predvsem samooskrbne skupnosti, ki niso nujno organizirane kot energetske skupnosti, saj nam zakonodaja omogoča pogodbeno urejanje medsebojnih razmerij in v veliko primerih gre za skupnosti, ki jih organizirajo eneregtska podjetja.
Poleg samooskrbnih skupnosti pri nas obstaja tudi nekaj energetskih zadrug, ki so izvedle projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, najstarejša energetska zadruga pa je Energetska zadruga Soča-Trenta, ki ima v lasti prvo skupnostno malo hidro elektrarno.
Zaradi energetske krize in posledično visokih cen energije, se od leta 2022 naprej povečuje interes ljudi za samooskrbo. Zaradi zasedenosti omrežja pa se vse pogosteje dogaja, da zainteresirani posamezniki ne pridobijo soglasij za priključitev individualnih samooskrbnih naprav v omrežje, kar povečuje interes za sodelovanje v energetskih skupnostih.
Energetske skupnosti kot pomembne akterje v pravičnem energetskem prehodu, vsaj na deklarativni ravni, prepoznava tudi država. Čeprav vlada še ni sprejela omogočitvenega načrta za energetske skupnosti, se vladna podpora skupnostim kaže predvsem v shemah finančnih podpor, kjer so projekti skupnosti praviloma deležni višjih subvencij.
V okviru projekta Life COMET smo v Focusu pripravili oceno zrelosti nacionalnega okvira za vzpostavitev in delovanje energetskih skupnosti v Sloveniji*, v kateri smo ugotovili: energetske skupnosti v Sloveniji so na minimalni stopnji razvoja.
- Nezadovoljiv regulativni okvir – Regulativni okvir je na več mestih nejasen in nedorečen. Poleg tega je v predpisih urejena le samooskrba z električno energijo iz OVE, medtem ko druge možnosti sodelovanja energetskih skupnosti pri energetskem prehodu niso urejene.
- Strateški dokumenti skopo o energetskih skupnostih – Osnutek posodobljenega NEPN energetskih skupnosti ne spregleda, a je glede na dosedanje izkušnje njegovo izvajanje vprašljivo. Nov Energetski zakon občinam nalaga vzpostavitev energetskih skupnosti v okviru LEK-ov.
- Financiranje za skupnosti se izboljšuje – Na voljo so naložbena pomoč, posojila Eko sklada s subvencionirano obrestno mero, manjka pa finančna podpora za tehnično pomoč, ki bi nastajajočim energetskim skupnostim olajšala pripravo projektov.
- Nerazviti poslovni modeli – Do sedaj je bil v praksi preizkušen in delujoč le model, ki je temeljil na sistemu net-meteringa, ki pa je z novo ureditvijo samooskrbe ukinjen. Razviti je treba nove poslovne modele, ki morajo biti podprti tudi z regulativnimi ukrepi.
- Projekti skupnostne samooskrbe stojijo – Do konca leta 2023 je bila samooskrba omogočena z letnim net-meteringom, ki je zdaj ukinjen, določitev obračunskega obdobja pa je prepuščena trgu. Ker dobavitelji še niso pripravljeni na izvajanje novega sistema in trenutno ne sklepajo pogodb o skupnostni samooskrbi, se projekti samooskrbnih skupnosti ustavljajo.
- Mreža za energetske skupnosti – Pred kratkim je bila ustanovljena mreža za energetske skupnosti, katere glavni namen je z združevanjem znanja in izkušenj, krepiti zagovorniške aktivnosti za izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti.
* Za merjenje zrelosti energetskih skupnosti je bilo zasnovano posebno orodje s ponderiranimi merili za ocenjevanje uspešnosti držav na 11 področjih: politična volja; nacionalni proces prenosa evropske zakonodaje; lokalne, regionalne in nacionalne strategije; regulativni okvir; poslovni modeli; financiranje; kolektivna samooskrba; mreženje; znanje; ozaveščenost ter vključevanje deležnikov.
Cilj projekta Life COMET je izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti v srednji in vzhodni Evropi z ocenjevanjem, izmenjavo izkušenj in sklepanjem koalicij. Več od delu Focusu: https://focus.si/projekti/life-comet/
