V sodelovanju z Varuhinjo človekovih pravic Republike Slovenije ter s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani smo v petek, 6. Februarja, na Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral strokovni seminar Odgovornost in dolžna skrbnost pri poslovanju podjetij v Sloveniji: analiza stanja, pravni okvir, dobre prakse in podporno okolje. Dogodek je bil že tretji v nizu strokovnih dogodkov, ki sta jih Varuh človekovih pravic in Focus organizirala na temo odgovornosti podjetij in dolžne skrbnosti. Seminar je bil namenjen razpravi o vse pomembnejšem področju odgovornega poslovanja podjetij ter dolžne skrbnosti (ang. due diligence) v dobavnih verigah, ki postaja osrednji mehanizem za prepoznavanje, preprečevanje in odpravljanje negativnih vplivov podjetij na človekove pravice in okolje. Dogodka so se udeležili predstavniki podjetij, nevladnih organizacij, stroke, akademske sfere ter druge zainteresirane javnosti.

V uvodnem nagovoru je Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek poudarila, da je dolžna skrbnost nujna za učinkovito varstvo človekovih pravic in okolja.

Brez ustreznih sistemov dolžne skrbnosti obstaja namreč tveganje, da se kršitve človekovih pravic in okoljska škoda skrijejo v zapletenih dobavnih verigah, kjer ostanejo nevidne in nenadzorovane. Pravila o dolžni skrbnosti dajejo jasno sporočilo, da človekove pravice in okolje niso zunanji strošek podjetij, temveč odgovornost, ki jo mora podjetje prepoznati, preprečiti in zanjo tudi odgovarjati. In ne nazadnje gre za načelno sporočilo, da gospodarski razvoj lahko in mora biti pravičen, transparenten in trajnosten.

Na seminarju smo skupaj z govorci in udeleženci razpravljali o različnih vidikih zagotavljanja odgovornosti podjetij – od razvoja mednarodnih smernic in podpornega okolja na nacionalni ravni, do zakonodajnih okvirov. Večkrat je bilo poudarjeno, da do sistemskih sprememb v širšem obsegu pride predvsem z uzakonitvijo zahtev za odgovorno ravnanje podjetij. To potrjuje tudi četrta analiza poročanja slovenskih podjetij, ki so podpisala prostovoljno zavezo k spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu, katere zaključki kažejo, da prostovoljne zaveze v večini primerov niso zadostovale za dejanske spremembe poslovnih praks.

Ob tem je Živa Kavka Gobbo iz Focusa poudarila, da se na nacionalni ravni prepogosto ne odpira dovolj široka razprava o odgovornosti podjetij za spoštovanje človekovih pravic in varstvo okolja.

Zato me veseli, da je do današnje izmenjave prišlo, in upam, da bodo tovrstni dialogi v prihodnje pogostejši ter bodo vodili v več konkretnih aktivnosti. Le tako se bodo lahko obstoječi okviri začeli hitreje, bolj transparentno in bolj vključujoče uresničevati v praksi – tako prenova Nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice kot delovanje Nacionalne kontaktne točke OECD ter prenos Direktive o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti v nacionalno zakonodajo.

Skupaj z Varuhom človekovih pravic smo pozvali k razmisleku o morebitni prenovi Nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice. Skupaj s predstavnikom iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter predstavniki podjetij in sindikatov smo razpravljali tudi o vlogi Nacionalne kontaktne točke OECD in možnostih za njeno večjo dostopnost vsem deležnikom. Na zaključnem panelu so pravni strokovnjaki razpravljali o posledicah nedavne deregulacije evropske zakonodaje za izvajanje Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti v Sloveniji ter posledično za pravno varstvo človekovih pravic.

Medtem, ko se mednarodne razprave in prostovoljni standardi na tem področju vse bolj širijo, na evropski in nacionalni ravni še vedno iščemo jasne usmeritve, ponekod pa se kaže tudi nazadovanje. Seminar je bil zato pomembna priložnost za pregled trenutnega stanja v Sloveniji ter za izmenjavo mnenj o naslednjih korakih, ki so potrebni za vzpostavitev učinkovitega sistema dolžne skrbnosti podjetij na področju človekovih pravic, varstva okolja in podnebja.