Ko govorimo o onesnaženem zraku, imamo v mislih snovi, ki so tam v prevelikih koncentracijah in škodijo zdravju. Med najnevarnejšimi so delci PM10 (delci s premerom manj kot 10 mikrometrov) in PM2,5 (še manjši delci, s premerom manj kot 2,5 mikrometra), ki nastajajo pri zgorevanju trdnih, tekočih in plinastih goriv, tudi lesne biomase. Z vdihom prodrejo globoko v pljuča, najdrobnejši pa lahko prehajajo v krvni obtok in se nalagajo v srcu, jetrih, možganih, živčevju in drugih tkivih, kjer povzročajo vnetja in resne zdravstvene zaplete.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je onesnažen zrak vodilni okoljski dejavnik tveganja za zdravje, ki vsako leto prispeva k približno 6,4 milijona prezgodnjim smrtim po svetu.

Zrak onesnažujemo predvsem sami. V Sloveniji je ogrevanje z lesno biomaso eden največjih virov onesnaženja zraka v precejšnem delu naše države. Raziskave kažejo, da javnost kurjenje lesa pogosto dojema kot zanemarljiv vir onesnaženja zraka, kljub njegovemu pomembnemu prispevku k izpustom škodljivih snovi.

Preveč pogosto v peč roma neprimeren les

Vlada vtis, da je ta vir naraven in zato tudi neproblematičen. A pri nas največ onesnaženja prihaja prav iz individualnih kurišč. Veliko gospodinjstev še vedno uporablja pogosto več kot 20 let stare peči. Te naprave so tehnično zastarele, slabo vzdrževane in pogosto nepravilno nameščene, k poslabšanju stanja pa prispevajo tudi slabe prakse kurjenja v teh napravah. Pogosto se uporablja vlažen ali neprimeren les, v nekaterih primerih celo odpadki. Pravilo je preprosto: kurimo lahko samo naraven, suh in neobdelan les.

Kurjenje odpadkov je škodljivo in prepovedano! Kaj nikoli ne spada v peč?
• Plastika, embalaža, tekstil
• Vezane plošče, iverke, pohištvo
• Pobarvan ali impregniran les
• Kosti in meso
• Vlažen, plesniv les

Ni pregleda nad pečmi, merimo samo v mestih

Peči na drva so še vedno najpogostejši vir ogrevanja predvsem na podeželju, vendar pa se kakovost zraka sistematično meri predvsem v mestih. Prebivalci zunaj mest pogosto sploh nimajo podatkov o tem, kakšen zrak dihajo in v kolikšni meri so dejansko izpostavljeni onesnaženemu zraku. V Sloveniji nimamo celovitega pregleda nad vrstami in tehničnim stanjem peči v uporabi.

“Toplina doma ne bi smela biti povezana s povzročanjem tveganja za zdravje in okolje. Rešitve pa ne bo prinesla ena sama poteza – potrebna je kombinacija boljše tehnologije, sistemskega nadzora in jasne komunikacije, predvsem pa sprememb zakonodaje, ki bodo vplivale na spremembe sistema in navad na družbeni ravni,” je strnila Nina Tome iz Focusa v besedilu, ki je bilo objavljeno v oktobrski številki revije ZPS Test, prosto dostopno pa je tudi na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije – ZPS.

V njem lahko preberete tudi:
– kaj narediti če v okolici smrdi po dimu,
– zakaj nova peč ni čudežna rešitev,
– zakaj so tako zelo pomembni redni obiski dimnikarja in
– kako prepoznati suh les.

Za podrobnejše informacije glede subvencij za zamenjavo kurilnih naprav in aktualne pozive obiščite uradno spletno stran Eko sklada.

Kot odgovor na vprašanje, kako pravilno (za)kuriti, pa prilagamo spodnji video, ki je nastal v sodelovanju Focusa s CIPRO Slovenija in Studiem Ljudje.

Kako pravilno zakuriti?
Prispevek je nastal v okviru projekta Ogrevanje stavb in vpliv na kakovost zraka, ki ga sofinancira Eko sklad, j. s.. Za vsebino je odgovoren Focus in ne odraža nujno stališč Eko sklada, j. s. ali Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.