Onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo

Sporočilo za javnost: poročilo o celoletnih meritvah NO2 na štirih lokacijah v Ljubljani

V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil.

Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO2 (µg/m3) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021–marec 2022


V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi. 

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti (na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev, vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih.

Kako morajo ukrepati mesta, države?

Rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.

Kakšni bi morali biti ukrepi na področju prometa? 

Mesta morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v študiji “Air pollution and transport policies at city level” analizirala učinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvrščeni po številnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za določeno implementacijo posameznega ukrepa.

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:

Marjeta BenčinaFocus“Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva.”

Tomaž Gorenc, IZOHkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje. Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.”

Povezavi: