Soočamo se z globalnim vročinskim valom. Njegove razsežnosti in rekordi, ki jih podira niso presenečenje, takšne vročinske vale so znanstveniki napovedali že leta nazaj. So predvidljiva posledica podnebnih sprememb.
Eden izmed vzrokov za spremembe na našem planetu je uničevanje ekosistemov. Ekosistemov, ki so bili včasih zelo učinkoviti pri absorbiranju toplogrednih plinov. V prvi vrsti amazonskega pragozda. Že nekaj raziskav je pokazalo, da ta že nekaj let ni več ponor, ampak neto emitent, torej na leto proizvede več emisij CO2, kot jih je sposoben posrkati iz ozračja. Emisije se sproščajo pri gozdnih požarih, 99 % jih je podtaknjenih.
Požari se pojavljajo prej, trajajo dlje in gorijo bolj divje kot kdaj koli prej. 99 % požarov v Amazoniji podtaknejo ljudje.
Amazonski pragozd je sistem, ki preko regulacije temperature zraka in padavinskega režima vpliva na podnebje na globalni ravni. In njegovo krčenje se že odraža v dvigu temperature ozračja in spremembah padavinskega režima na celotnem planetu. Ena od posledic je večja intenzivnost in pogostost vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi.
Svetovne gozdove izgubljamo alarmantno hitro
Vsaki 2 sekundi izgine za nogometno igrišče gozda. V središču tega uničevanja je pohlepna živilska industrija, ki uničuje habitate, da bi naredila prostor za svoj dobiček. Gozdove in savane spreminjajo v velikanske pašnike za sojo in govedorejske farme. Tudi zato, da izdelke prodajajo v Evropi – drugem največjem potrošniškem trgu na svetu.
Soja (za živalsko krmo) je proizvod z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v Evropski uniji.
Deforestacija se na našem nakupovalnem seznamu skriva med vrsticami. Izdelki, ki jih uživamo vsakodnevno, npr. jajca, mleko, hamburgerji, sir, kapučino in piškoti, vsebujejo netrajnostne sestavine, kot je palmovo olje, ali pa izvirajo iz živali, ki jih hranijo s sojo. S tem, kar jemo v Evropi, uničujemo gozdove in savane po vsem svetu. Dokler dobavne verige EU ne bodo postale trajnostne in pravične, bodo gozdovi še naprej izginjali. Ceno za to pa bodo plačevali ljudje in živali v državah proizvajalkah iz Latinske Amerike, Afrike in Azije.
Zakonodajne rešitve
V razpravi je zakonodaja, ki bo v Evropski uniji prepovedala prodajo vseh izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov. Prvo pomembno glasovanje se hitro bliža – v sredini septembra – ko bodo o t. i. protideforestacijski uredbi glasovali poslanci Evropskega parlamenta. A lobisti živilske industrije delajo na polno – za zaprtimi vrati se srečujejo s poslanci Evropskega parlamenta, da bi prihajajočo zakonodajo oslabili in zaščitili svoje dobičke.
Tukaj nastopi naša priložnost, da sodelujemo v boju za bolj pravičen svet. Da evropske poslance pozovemo, naj glasujejo za močan zakon, ki bo imel zobe in bo korporacije zavezal k spremembam njihovih izkoriščevalskih praks. V okviru gibanja #Together4Forests smo pripravili peticijo, s katero lahko sporočite evropskim poslancem, da vam ni vseeno in zahtevate spremembe. Tukaj nastopi naša priložnost, da vplivamo in da je naš glas slišan.
Nova zakonodaja bi lahko zmanjšala vpliv potrošnje v EU na okolje in kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Ko bo uredba stopila v veljavo, bo prepovedala uvoz in izvoz določenih vrst blaga, ki so povezani z deforestacijo (krčenjem) in degradacijo gozdov: govedine, kakava, kave, palmovega olja, soje in lesa in izdelkov iz tega blaga v in iz Evropske unije. Predlog Komisije ni popoln, ima kar nekaj pomanjkljivosti. Vlade držav članic EU so žal uredbo še dodatno oslabile. Zato je ključno, da pritisnemo na poslance, naj zavzamejo napredno stališče in na podprejo ambiciozen zakon.
Pred skoraj dvema letoma smo začeli kampanjo #Together4Forests, s katero smo okrepili klic na pomoč tistih, ki večinoma ostajajo preslišani. Ljudje in divje živali, ki savane, gozdove in travnike imenujejo za svoj dom. Kampanji se je pridružilo skoraj 200 nevladnih organizacij, med njimi tudi Focus, in 1,2 milijona ljudi po vsej Evropi.
