Današnje glasovanje pomeni konec osmih let zavlačevanja in zamud s strani Komisije[1] ter težkega lobiranja s strani Kanade, ZDA in naftnih družb. Glasovanje v Parlamentu je jasen signal, da je potrebna močnejša in jasnejša politika naslavljanja vplivov konvencionalne in zlasti nekonvencionalne nafte na podnebne spremembe po 2020.
Menimo, da je nova zakonodaja prešibka, da bi se Evropa izognila uporabi nevarne, ogljično intenzivne nafte iz nekonvencionalnih virov, hkrati pa se zavedamo, da je osnova sistema za sledenje izvora goriv v prometu bolje kot nič. Pozivamo, da se ta sistem nadgradi in okrepi v energetsko podnebnem paketu nove Komisije.
Več na spletni strani Transport & Environment.
[1] Direktiva o kakovosti goriv (Fuel Quality Directive), kot je bila pripravljena 2009, je prvič obvezala dobavitelje goriv v Evropi, da zmanjšajo intenzivnost emisij TGP v prometu za 6 % do 2020. V zakonodaji je bilo pomanjkanje pravil o upoštevanju TGP emisij iz različnih virov surove nafte, ki predstavlja 95 % goriv v prometu, in elektrike. To je pomenilo, da bi bil cilj lahko dosežen le s povečanjem proizvodnje biogoriv.
