Predlog Komisije je bil objavljen kmalu po 38. zasedanju Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), na katerem so države (med njimi ZDA, Rusija, Brazilija, Indija, Kitajska in skupina afriških držav) večinsko glasovale za predlog, da je lahko kakršen koli regionalni ukrep za zmanjšanje emisij iz letalstva izveden le v primeru medsebojnega dogovora vseh prizadetih držav. S tem so bila evropskemu podnebnemu ukrepu pristrižena krila, kar je slaba novica za podnebje in reševanje problema vrtoglavo rastočih emisij iz letalstva. Predlog Komisije, da omeji obseg ETS le na emisije znotraj svojega zračnega prostora, se tako odziva na pomisleke držav članic ICAO, a žal ne vsebuje določbe za primer, če se ICAO ne bi uspelo dogovoriti o globalni rešitvi.
ICAO je namreč sprejela tudi dogovor, da se do leta 2016 sprejme ukrep, ki bo omejili globalne emisije iz letalstva do leta 2020. A v društvu Focus opozarjamo, da je dogovor nejasen in poln potencialnih lukenj, zato bi EU morala vnaprej jasno napovedati, da bo v primeru neuspeha pri dogovarjanju v okviru ICAO medkontinentalne polete prisiljena regulirati sama.
Ozadje
Letalstvo je najhitreje rastoči vir emisij toplogrednih plinov v sektorju prometa in hkrati najbolj emisijsko-intenzivna oblika transporta. V zadnjih 20 letih so se emisije iz letalstva več kot podvojile. Letalski sektor tako sedaj predstavlja že 5 % globalnega segrevanja. Če bi letalske družbe predstavljale državo, bi bile sedmi največji onesnažavalec z ogljikovim dioksidom na svetu.
Zaradi velikega deleža emisij toplogrednih plinov, ki ga predstavlja letalski promet, je EU v okviru sprememb EU ETS, sprejetih v letu 2008, v ETS shemo vključila tudi letalske polete iz in v Evropo. Prvotni namen EU je bil omejiti emisije iz mednarodnega letalskega prometa od leta 2012 naprej. Zaradi mednarodnega pritiska je potem izvajanje zakonodaje začasno ustavila in s tem ICAO dala čas za dogovor o mednarodni rešitvi.
