Strateški dokument Evropske komisije kaže podporo pravno zavezujočemu cilju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030. Vendar pa manjka podpora za zavezujoče cilje, ki bi zagotovili visoke deleže obnovljivih virov in energetske prihranke. In to kljub temu, da tudi analize Evropske komisije kažejo, da sta razvoj obnovljivih virov in zmanjšanje rabe energije ključna za doseganje zmanjšanja emisij (Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050).
Dokument obenem govori o tem, da je potrebno aktivnosti za zmanjšanje emisij uravnotežiti z njihovim vplivom na konkurenčnost. Opozarjamo, da so takšne skrbi pretirane in neutemeljene, saj je v poročilu, ki ga je februarja 2013 pripravil Ecofys, ocenjeno, da bi znašali prihranki 35 % zmanjšanja rabe energije do leta 2030 kar 250 milijard evrov na leto – to je primerljivo z Danskim BDP-jem.
Strateški dokument Evropske komisije bo podlaga za javno posvetovanje o ”2030 politikah”, ki bo trajalo do junija 2013. Komisija bo v letu 2014 med državami članicami poskušala doseči dogovor o zakonodajnem predlogu podnebno – energetskih ciljev za leto 2030.
Če misli Evropska unija resno z bojem proti podnebnim spremembam, mora določiti kako bo emisije znižala. Zato potrebujemo zavezujoče cilje za vsa tri področja: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe energije. Tako zmanjševanje rabe energije kot raba obnovljivih virov pomagata pri zmanjševanju stroškov za energijo in ustvarjata delovna mesta, predstavljata pa najboljši način za EU, da se izogne najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb. Vztrajanje zgolj na enem cilju za leto 2030 bo ohranilo evropsko odvisnost od uvoza fosilnih virov, ki nas stane 400 milijard evrov na leto, obenem pa onemogoča tranzicijo k čistejšemu energetskemu sistemu.
V sam proces sprejemanja odločitev o prihodnjem razvoju energetike je potrebno pričeti vključevati tudi državljane, ki bi morali imeti pri tem večji vpliv. Projekti obnovljivih virov bi morali vključevati lokalno prebivalstvo že v procesu načrtovanja, jim dati možnost soinvestiranja ter zagotoviti, da imajo lokalne skupnosti koristi od takšnih projektov.