Razogljičenje prometa je eden izmed osrednjih izzivov pravičnega zelenega prehoda. V Sloveniji prispeva promet 36% vseh izpustov toplogrednih plinov – skoraj vse iz cestnega prometa. Širše gledano, večino prometnih izpustov pridelamo prav v Evropi in ZDA, a večina kritičnih surovin prihaja iz držav globalnega juga.
Ob takšni sliki se prehod na razogljičen promet kaže kot kompleksen proces – električna vozila imajo sicer v življenjskem ciklu nižji ogljični odtis od fosilnih alternativ, a vseeno moramo biti pozorni na to, od kje prihajajo, v kakšnih okoliščinah so surovine pridobljene in navsezadnje, koliko ‘nevidnih’ izpustov ustvari njihovo pridobivanje.
Zato smo pripravili publikacijo, ki kritično osvetli vplive rudarjenja mineralnih surovin za baterije, globalne neenakosti v dobavnih verigah ter omejitve obstoječih evropskih politik. Med negativnimi vplivi so:
- degradacija ozemelj staroselskih skupnosti (kar 69% zemlje, na kateri se pridobiva kritične surovine, predstavljajo ozemlja staroselskih skupnosti in malih kmetov)
- kraja in onesnaževanje vode
- otroško delo
- uničevanje gozdov
Resnično pravičen in trajnosten prehod zahteva več kot tehnološko zamenjavo pogona: zahteva zmanjšanje rabe virov, manj avtomobilov, več javnega prevoza in temeljno spremembo prometne paradigme. Če bomo za pridobivanje litija in drugih surovin za baterije samo ponavljali stare ekstraktivistične vzorce, ki so zaznamovali fosilno dobo, ne bo prehod čisto nič pravičen, in vprašljivo zelen.
