Ker je ohranjena narava eden glavnih temeljev našega zdravega življenjskega okolja, s poslabševanjem stanja naših gozdov, ki je v Sloveniji najobsežnejši in tudi najpomembnejši ekosistem, izgubljamo prav vsi. Največja razlika med mnogonamenskim gozdom, kjer se sonaravno gospodari in gozdom, ki je prepuščen naravi, se kaže v količini odmrle biomase. Ugodno ohranitveno stanje nekaterih gozdnih vrst je močno pogojeno prav s količino odmrle drevesne biomase v gozdu, zato ni presenetljivo, da so od vseh gozdnih Natura 2000 vrst v slabem stanju predvsem specializirane vrste, ki so vezane na večje količine odmrle biomase. 

V Sloveniji imamo 170 gozdnih rezervatov s skupno površino približno 9.500 ha, največji med njimi meri 974 ha. Rezervati so majhni in razpršeni po celotnem območju države. Ne predstavljajo niti 1 % skupne površine gozdov. Za učinkovito varstvo biotske pestrosti potrebujemo predvsem večje gozdne rezervate, ki jih v Sloveniji ne poznamo.

Na biotsko pestrost v gozdovih poleg gospodarjenja vplivajo tudi podnebne spremembe

Glede na projekcije modela gozdnih združb lahko pričakujemo dramatične učinke podnebnih sprememb na slovenske gozdove, zlasti na dinarske jelovo-bukove gozdove, ki imajo poleg gozdnogospodarske tudi pomembno vlogo kot življenjsko okolje ogroženih vrst. Izguba dinarskih jelovo- bukovih gozdov bi lahko posledično pomenila tudi izginjanje določenih ključnih vrst, pretežno vezanih na te gozdove.

Kriza biotske pestrosti, ki smo ji priča, pomeni siromašenje biotske pestrosti, rušenje ekosistemov in njihovega ravnovesja zaradi delovanja človeka. Zaznavamo jo zlasti kot pospešeno izumiranje rastlinskih, živalskih in glivnih vrst z intenzivnostjo, ki je v človeški zgodovini ne poznamo. Glavni vzrok krize biotske pestrosti je svetovna odvisnost od sedanjega modela gospodarske rasti, to je načina proizvodnje in potrošnje – načina zadovoljevanja človeških potreb. Ta model povzroča:

  • izgubo in slabšanje kakovosti življenjskih okolij
  • prekomerno izkoriščanje naravnih virov
  • onesnaževanje
  • vnos invazivnih tujerodnih vrste
  • povečane količine CO2 v ozračju.

Navedeni neposredni dejavniki delujejo škodljivo že sami po sebi, v sinergiji pa ustvarjajo uničujoč vpliv na naravo, ki vodi do skorajšnjega kolapsa nekaterih globalnih ekosistemov, od katerih smo odvisni.

Ohranjanje biotske pestrosti zagotavlja funkcionalnost ekosistemov, ohranjeni in zdravi ekosistemi pa regulirajo osnovne ekološke procese. Večja kot je biotska pestrost, večja je odpornost ekosistema, tako na podnebne spremembe, kot na druge motnje. Biotska pestrost:

  • blaži vplive podnebnih sprememb na delovanje ekosistemov
  • poveča produktivnost gozdnih in travniških ekosistemov, s tem pa kopičenje biomase in vsrkavanje ogljika
  • izboljša stabilnost ekosistemov in njihovo odpornost na druge stresorje
  • lahko nadomesti izumrle organizme z novimi vrstami, da se ohrani funkcionalnost združb.

 

V Projektu Povezani za gozdo naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist. V ospredju projekta je zagovorniška kampanja s pomočjo katere bomo organizacijam civilne družbe omogočili, da bomo sposobni skupaj pravočasno in strokovno izvajati zagovorniško vlogo za trajnostno upravljanje z gozdovi.

* Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.