Sprejetje EEDI pomeni, da bodo ladje, zgrajene po letu 2013, morale dosegati minimalno raven energetske učinkovitosti, pri čemer pa so standardi za različne komercialne ladje različni. Standardi se bodo s časom zaostrovali – s ciljem 10 % izboljšanja energetske učinkovitosti za ladje zgrajene med letoma 2015 in 2019, 15–20 % izboljšanjem v obdobju od 2020 do 2024 ter 30 % izboljšanjem za ladje, ki bodo zgrajene po letu 2024. Vendar bodo učinki opazni šele po desetletju ali dveh, saj je povprečna življenska doba ladje okoli 30 let.
Proces sprejemanja dogovora o EEDI je trajal skoraj pet let, predvsem zaradi nasprotovanja držav v razvoju. Le-te so si v pogajanjih izborile odložitev začetka veljavnosti EEDI za ladje, registrirane v njihovih državah. Tako bodo morale ladje, ki so registrirane v državah v razvoju, doseči skladnost z EEDI šele z julijem 2019, ladje, registrirane v razvitih državah, pa z januarjem 2013. Okoljske organizacije se bojimo, da bo praktični rezultat te izjeme registracija v razvitih državah zgrajenih ladij v državah v razvoju (in s tem izogibanje strožjim standardom).
Zaradi odložitve implementacije EEDI, potencialnih lukenj v pravilih, ki dovoljujejo v razvitih državah zgrajenim ladjam registracijo v državah v razvoju in dejstva, da bo imel EEDI le postopni učinek (v skladu z gradnjo novih ladij), so nujno potrebni še dodatni ukrepi, ki bodo zajeli obstoječe ladje.
