Novo poročilo “Survival of the Richest: Europe’s role in supporting an unjust global tax system 2016” analizira dogajanje po Evropi in odkriva, da:

  • je po škandalu LuxLeaks število tajnih vnaprejšnjih cenovnih sporazumov (t.i. sweetheart deals) med multinacionalkami in evropskimi vladami naraslo za skoraj 50%.
  • podana stališča vlad nakazujejo povečanje politične podpore za transparentnost, a izzivi ostajajo.
  • evropske vlade še naprej podpisujejo sporne davčne sporazume, ki spodkopavajo možnost obdavčenja držav v razvoju.
  • med 18 državami, ki so zajeta v poročilu, niti ena vlada ne podpira ustanovitve novega davčnega organa pod okriljem ZN, ki bi omogočil državam v razvoju sodelovanje pri pogajanjih o globalnih davčnih standardih.
  • je Slovenija na dobri poti glede transparentnosti dejanskega lastništva podjetij s prenosom registra o dejanskih lastnikih v nacionalno zakonodajo. Po drugi strani pa še vedno ne podpira javnega poročanja o poslovanju v posameznih državah za multinacionalke.
  • bo januarja 2017 Slovenija dodala novo škodljivo davčno prakso, saj tudi Slovenija uvaja možnost sklepanja vnaprejšnjih cenovnih sporazumov. Novo poročilo razkriva, da je število tajnih davčnih stališč (t.i. ‘sweetheart deals’) v EU naraslo.

Neverjetno, a po škandalu LuxLeaks je število sporazumov dramatično naraščalo, iz 547 v 2013 na 972 v 2014, konec 2015 je doseglo številko 1444. Po v poročilu predstavljeni analizi novih podatkov Evropske komisije, to predstavlja skupno povečanje za več kot 160 odstotkov v samo dveh letih. Ker so ti dogovori skriti pred javnostjo, je vsebina teh sporazumov neznana. Vendar pa so LuxLeaks škandal in nekaj tekočih primerov o državni pomoči pokazali, da lahko ti dogovori ustvarijo podlago za obsežno davčno izmikanje podjetij v razvitih državah in v državah v razvoju. Belgija in – neverjetno tudi – Luksemburg sta sklenila največje število novih dogovorov z multinacionalkami.

 

Avtorji poročila, koalicija organizacij civilne družbe iz več držav Evrope, so pripravili primerjalno analizo 18 evropskih držav. Ugotovili so tudi, da:

  • podpora za transparentnost okoli dejanskih lastnikov podjetij narašča in da je med 18 evropskimi državami, zajetimi v poročilu, skupina držav, ki podpira transparentnost zdaj – prvič – večja od skupine držav, ki so proti.
  • narašča tudi podpora za transparentnost okoli tega, koliko multinacionalke dejansko plačajo davkov v državah, v katerih poslujejo. Vseeno pa so vlade, ki so proti temu ukrepu, še vedno številčnejše od tistih, ki ga podpirajo.
  • evropske vlade nadaljujejo s podpisovanjem spornih davčnih sporazumov, ki spodkopavajo možnosti obdavčitve v državah v razvoju. Skupno imajo države, ki jih zajema poročilo, 752 tovrstnih sporazumov. V povprečju te sporazumi nižajo davčne stopnje v državah v razvoju za 3,8 odstotnih točk.
  • več kot polovica vlad iz raziskave še naprej nasprotuje ideji, da se državam v razvoju omogoči sodelovanje, ko se pogaja o globalnih davčnih standardih. Niti ena vlada aktivno ne podpira tega predloga.

Ugotovitve o Sloveniji:

  • Leto 2016 so v Sloveniji zaznamovale davčne reforme: uvedba davčnih blagajn za boj proti domači sivi ekonomiji, kot tudi koraki v boju proti izmikanju davkom v skladu s predlogi OECD in EU.
  • Slovenija je naredila velik korak naprej na področju transparentnosti dejanskega lastništva podjetij, ko je kot ena prvih držav v EU prenesla novo evropsko direktivo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v nacionalno zakonodajo. – Obenem pa Slovenija še vedno ne podpira javnega poročanja po posameznih državah za multinacionalke.
  • Slovenija je bila do sedaj ena redkih držav članic EU, ki ni sklepala vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, ki se smatrajo za škodljive davčne prakse. Od 1. januarja 2017 pa bo podjetjem z novim Zakonom o davčnem postopku omogočeno tudi v Sloveniji, da zaprosijo za tovrstni sporazum z vlado. Tako lahko pričakujemo, da bo število sporazumov držav EU z multinacionalkami še naprej naraščalo.
  • Slovenija prav tako načrtuje sklenitev novih davčnih sporazumov z državami v razvoju, ki so sicer zdaj malo številčni, a za njih še ni in ni predvidena analiza učinkov na države v razvoju (»spillover analysis«).

Ugotovitve so objavljene v poročilu »Preživetje najbogatejših: Vloga Evrope pri podpiranju nepravičnega mednarodnega davčnega sistema 2016«. Gre za četrto letno poročilo, ki preučuje davčne politike in politike transparentnosti evropskih ustanov, 17 držav članic in Norveške.