Nevladne organizacije in posamezniki ta teden zahtevamo ukrepanje Evrope in držav na področju onesnaženosti zraka, ki zmanjšuje kakovost bivanja prebivalcev, zahteva še vedno preveč smrtnih žrtev in povzroča visoke zdravstvene stroške. 24. marca se bodo o poročilu glede izvajanja direktiv o kakovosti zunanjega zraka opredeljevali Evropski poslanci. Izšla je nova študija strokovnjakov iz CE Delft. Še vedno je aktualna peticija ZAŠČITIMO NAŠE ZDRAVJE! ČISTI ZRAK TAKOJ!, ki od EU zahteva celovito ujemanje EU standardov za kvaliteto zraka z najnovejšimi spoznanji znanosti.
Študija Onesnaženje zraka in prometna politika v mestih
V marcu je bila objavljena študija Onesnaženje zraka in prometna politika v mestih, Modul 2: Perspektive politik, ki jo je po naročilu konzorcija nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu (pri nas Inštitut za okolje in zdravje), izvedla skupina raziskovalcev iz CE Delft. Študija je na voljo tukaj.
Onesnaženje zraka, zlasti na mestnih območjih, je javnozdravstveni problem, saj je čist zrak ključnega pomena za kakovostno življenje in dobro počutje prebivalcev. Nedavne raziskave za Evropsko zvezo za javno zdravje so pokazale, da vsak evropski državljan zaradi slabe kakovosti zraka utrpi zmanjšanje blaginje v znesku, ki presega 1.250 EUR na leto. Upravljanje kakovosti zraka pa je skupen izziv številnih evropskih mest, kjer izpostavljenost prebivalstva visokim stopnjam onesnaženosti zraka povzroča najvišje zdravstvene stroške.
Prometni sektor trenutno prispeva približno 40-50 % emisij NOx in 10-15 % emisij trdih delcev (PM). Po trenutnih ocenah promet v povprečju prispeva 50 % h koncentracijam NO2 v zunanjem okolju, vendar med posameznimi mesti in regijami obstajajo velike razlike. Enako velja za koncentracije PM2.5 v zunanjem okolju zaradi prometa, ki prispeva približno 25 %.
Študija se posveča učinkom prometnih politik v mestih in njihovim vplivom na kakovost zraka. Osredotočamo se na pet specifičnih ukrepov, pri čemer posebno pozornost namenjamo naslednjim vidikom:
— primerom izvajanja;
— pogojem za izvajanje;
— učinkovitosti in vplivom na družbene stroške;
— vprašanjem upravljanja.
Glavne ugotovitve: ukrepa zaračunavanja pristojbin za prometne zastoje in nizko-emisijske cone (“low-emission zones” ali LEZ) oziroma okoljske cone največji potencial za zmanjšanje emisij PM in NOx zaradi prometa v mestih. Na podlagi ocen iz mest, kjer so se ukrepi izvajali, lahko ugotovimo, da je mogoče doseči 10 do 20-odstotno zmanjšanje emisij. Politike parkiranja so tudi razmeroma učinkovite, saj omogočajo zmanjšanje emisij PM in NOx za približno 5-10 %. Politike souporabe avtomobilov in spodbujanje kolesarjenja/pešačenja so z vidika zmanjševanja emisij PM in NOx bistveno manj učinkovite, vendar pa prinašata kolesarjenje ali pešačenje druge koristi, kot sta izboljšanje zdravja zaradi aktivne mobilnosti in boljša kakovost mestnega življenja, če pride istočasno do zmanjšanja območij, ki so namenjena avtomobilskemu prometu.
Za uspešnejše zmanjševanje emisij je mogoče posamezne ukrepe medsebojno kombinirati, vendar bo zaradi interakcij med njimi skupni učinek nižji od vsote učinkov posameznih ukrepov.
Študija Onesnaženje zraka in prometna politika v mestih
Video Air Pollution and Transport Policies at City Level
Evropski poslanci bodo odločali o Poročilu Lopez
Na zasedanju Evropskega parlamenta 24. marca 2021, bodo poslanci glasovali o t.i. Poročilu Lopez – o izvajanju direktiv o kakovosti zunanjega zraka (AAQD), in sicer Direktive 2004/107/EC in Direktive 2008/50/EC(2020/2091(INI)).
Z ozirom na nujnost ukrepanja za čistejši zrak smo jih v imenu Inštituta za zdravje in okolje, Partnerstva za okolje in zdravje ter mreže Plan B pozvali, da:
Podprejo popolno uskladitev EU standardov s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in zadnjimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi
Trenutni standardi AAQD v EU so rezultat zastarelega političnega kompromisa, ki ne odraža najnovejših znanstvenih izsledkov, ki jih upoštevajo smernice SZO. Trenutno SZO revidira svoje smernice za kakovost zraka in pričakuje, da bo izid tega temeljitega znanstvenega postopka objavila v 2021. Tako bi morale biti tudi pravno zavezujoče mejne vrednosti onesnaževal v zraku v EU enako stroge in usklajene z redno posodobljenimi priporočili SZO.
Razširijo obseg standardov za kvaliteto zraka
V zadnjih letih se je povečalo število dokazov o tem, kako dodatna onesnaževala zraka, ki trenutno niso vključena v AAQD, prispevajo k slabi kakovosti zraka in škodujejo zdravju. Sem na primer spadajo živo srebro, črni ogljik, ultra fini delci ali amonijak. Za ta onesnaževala je treba uvesti standarde kakovosti zraka in zahteve za spremljanje njihovih vrednosti.
Zagotovijo hiter zakonodajni postopek, ki bo odražal nujnost ukrepanja
Dokončanje tega zakonodajnega postopka s strani Evropske komisije in so-zakonodajalcev EU – na način, ki bo odražal upoštevanje zadnjih razpoložljivih znanstvenih dognanj in hkrati odgovoril na zahtevo javnosti po učinkovitih politikah na področju preprečevanja onesnaženosti zraka – bi pripomoglo k uresničitvi predvidenih koristi za zdravje v okviru Evropskega zelenega dogovora, in sicer že do konca sedanjega zakonodajnega obdobja 2019-2024. Hvala za vašo podporo strožjih standardov in prizadevanja za zdravje vseh!
