Spodnje pismo smo poslali ministru za infrastrukturo mag. Bojanu Kumru, državni sekretarki mag. Tini Seršen in Urški Dolinšek, svetovalki za energijo in atomska vprašanja, ki smo jih pozvali k prizadevanjem za ambicioznejšo prenovo direktive o energetski učinkovitosti (EED) in direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED) v sklopu aktualnih tristranskih pogajanj.
Spoštovani,
pišemo vam v zvezi z aktualnimi tristranskimi pogajanji o prenovi direktive o energetski učinkovitosti (EED) in direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED).
Medtem ko se državljani trudijo ohranjati svoje domove tople in države ter članice EU razmišljajo o nujnosti zaščite potrošnikov pred višjimi cenami energije, se Evropski uniji ponuja edinstvena priložnost, da se izogne vse višjim stroškom in negativnim družbenim učinkom fosilnih goriv – z zmanjšanjem porabe energije ter višjega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v vseh sektorjih. Že minimalni, 14.5 % prihranek energije lahko do leta 2030 zmanjša stroške uvoza fosilnih goriv EU za 12,2 %, kar pomeni približno 38 milijard evrov prihranka. Od začetka vojne v Ukrajini sta vetrna in sončna energija proizvedli eno četrtino električne energije v EU. S tem smo se od februarja 2022 izognili plačilu 11 milijard evrov za uvoz plina. Ambiciozna zakonodaja EU na področju OVE je edinstvena priložnost za še veliko večje prihranke v prihodnjih desetletjih.
Zato vas pozivamo, da v okviru pogajanj o EED in RED:
- Podprete višje energetske cilje: države članice se morajo zavzeti za višje cilje na področju energetske učinkovitosti in OVE do leta 2030. Skladno s Pariškim sporazumom in znanstvenimi dognanji moramo do leta 2030 v EU doseči vsaj 20 % zmanjšanje rabe energije in 50 % delež obnovljivih virov energije. Zato morajo države članice ostro zavrniti zmanjšanje ambicij pri prehodu na obnovljive vire energije trenutno predlaganih v sklopu načrta RePowerEU. Višji prihranki energije in ambiciozen prehod na obnovljive vire energije bi družbi prinesel številne koristi in prispeval k omejitvi globalnega segrevanja za največ 1,5°C.
- Nasprotujete novim vrzelim in rabi fosilnih goriv za doseganje obveznosti prihranka energije v EED: v tej večplastni krizi je potrebno ohraniti celovitost in dobro delujočo zasnovo obveznosti prihranka energije. Predlagana opustitev kumulacije prihrankov energije in opustitev načela dodatnosti ter omogočanje prenosa prihrankov v naslednje obdobje šibijo direktivo in ne prinašajo spodbud državam članicam za izboljšanje izvajanja ukrepov varčevanja z energijo. “Priloga V” mora vsebovati jasna pravila o obračunavanju prihrankov. Odvisnost od fosilnih goriv je glavni vzrok za podnebne spremembe in energetsko draginjo, s katero se sooča tudi Slovenija. Zato morajo biti fosilna goriva izključena iz obveznosti doseganja energetskih prihrankov. Kot minimum morajo države članice ohraniti vsaj izključitev fosilnih goriv v skladu s splošnim pristopom EED iz junija 2022.
- Nasprotujte možnosti rabe nizkoogljičnih virov energije za doseganje ciljev za OVE: cilj Direktive o energiji iz obnovljivih virov je spodbujanje OVE, zato v končnem sporazumu ne sme priti do razširitve RED na nizkoogljične vire energije, tj. fosilne ali jedrske vire energije. Poskus uvedbe vključevanja nizkoogljičnih goriv v cilje za obnovljive vire energije z uvedbo novega člena 8(a) v direktivo o plinu je pravno neutemeljen in ustvarja gospodarsko negotovost, zato ga je potrebno odločno zavrniti.
- Podprite predloge za omogočanje pospešenega uvajanja trajnostnih OVE, v središču katerih naj bodo prebivalci in biotska raznovrstnost: končni dogovor o Direktivi o energiji iz obnovljivih virov bi moral zagotoviti, da bodo države članice lahko kar se da hitro izkoristile priložnosti za uvanjanje trajnostnih OVE na jasno opredeljenih območjih z majhnim vplivom na prebivalce in naravo (t.i. “go-to območja”). Pri tem je ključen proces lociranja prostorsko ustreznih območji, ki naj vključuje večnivojski participativni načrt temelječ na analizi občutljivosti določenih lokacij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno udeležbo in vključenost državljanov ter lokalnih skupnosti. Prioritetno naj se obravnava poenostavitev in izboljšanje upravnih postopkov – skozi digitalizacijo, zagotovitev dodatnih kadrov in strokovno usposobljenost institucij odgovornih za izdajanje dovoljenj in okoljsko presojo.
