Novice o dogajanju na konferenci iz prve roke lahko spremljate tukaj. 

Stališča društva Focus za Rio + 20

Vedno večji pritiski podnebnih sprememb na okolje, gospodarstva in družbeno blaginjo so eden izmed močnejših odrazov trenutne razvojne poti. Rio + 20 predstavlja priložnost, da se države končno odločijo za skupno naslavljanje izziva zmanjševanja revščine in okoljske degradacije ter s tem naredijo preobrat k resnično trajnostnem razvoju. K razvoju, ki bo pravičen in trajnosten, ki bo ostal v mejah našega planeta ter ga ohranil za današnje in prihodnje generacije. Vendar bo za to potrebno storiti več kot do sedaj!
Potrebno je (med drugim):

Povečati politično pripravljenost in ambicije

Dosedanji napori za ukrepanje v luči podnebnih sprememb so bili nezadostni in prepočasni. Potrebno je takojšnje ukrepanje, potrebni so novi pristopi, ki bodo omogočili prehod v nizkoogljično in pravično družbo. V Riu de Janeiru bi se morale države zavezati k ukrepom, preseči leporečje ter preiti k dejanjem.

Zato je potrebno:

  • Doseči pravno zavezujoč dokument, nastopiti z realnimi akcijami v smeri razvoja nizkoogljične družbe (vključno z ukrepi na področju energije – obnovljivi viri, manjša poraba, razpoložljivost…). 
  • Uravnoteženo nasloviti okoljsko, razvojno krizo in krizo podnebnih sprememb ob zmanjševanju revščine.
  • Pripoznati zgodovinsko odgovornost.

Rešitve pa morajo biti osnovane na principih pravičnosti (skupna vendar diferencirana odgovornost in sposobnost). 

Vzpostaviti pravično zeleno gospodarstvo

Gospodarstvo bi moralo služiti zadovoljevanju človekovih potreb in spoštovati človekove pravice. Zato je ključnega pomena, da svetovni voditelji omogočijo hiter prehod v pravičen in trajnostni razvoj, ki podpira izkoreninjenje revščine ter deluje v okvirih zmogljivosti našega planeta. 

Zeleno gospodarstvo mora biti jasno definirano, sicer lahko omogoča nadaljevanje današnjih vzorcev, ki so nas do kriz pripeljali. Ne smemo si privoščiti izkupička, ki bo zgolj okoljsko zavajajoč, potrebujemo resnične spremembe v smeri trajnosti, pravičnosti in blaženja podnebnih sprememb. 

Medtem ko so povezave med blagostanjem, varovanjem okolja in družbenim razvojem komplementarni cilji, pa povezava med rastjo, trajnostnim razvojem in izkoreninjenjem revščine ni nujno avtomatska. Zato mora koncept zelene ekonomije biti natančno definiran na način, ki bo omogočil reformo globalne ekonomske in finančne politike, katere bodo spodbujale potrebno preobrazbo sedanjih ekonomskih trendov, ki so škodljivi za večino. Sedanji ekonomski model je namreč pokazal, da spodbuja neenakosti in ne spoštuje okoljskih omejitev.

Zelena ekonomija ne sme vključevati tehnologij z visokim tveganjem, kot so tehnologije za shranjevanje ogljika, jedrske elektrarne, globokomorsko črpanje nafte ter mora voditi k 100% obnovljivi prihodnosti.
Zeleno gospodarstvo mora zagotoviti enakopravnost v in med državami ter med generacijami. Generirati in zagotavljati mora vse človekove pravice. Obenem mora biti vključujoče, varovati naravne vire, biodiverziteto ter spoštovati ekološke meje. Grajeno mora biti na podlagi trajnostne potrošnje in proizvodnje, ter spremeniti kazalce blagostanja in razvoja (BDP), da bodo vključevali družbene in okoljske komponente. Pripoznati mora potrebe držav v razvoju in nasloviti dvojni izziv soočanja s podnebnimi spremembami in zmanjševanjem revščine. Spodbujati (tudi finančno) mora razvoj zelenega sektorja. Investirati mora za prihodnost, kar pomeni tudi regulacijo finančnega sektorja.

Dogovor o pravih trajnostnih razvojnih ciljih (SDG)

Svetovni voditelji morajo vzpostaviti okvire za nadaljevanje obdobja po 2015, za nadomestitev Milenijskih razvojnih ciljev. Cilji trajnostnega razvoja morajo biti osredotočeni na trajnostni in integrirani družbeni, gospodarski in okoljski pristop.

Trajnostni razvojni cilij morajo biti univerzalni, osnovani na človekovih pravicah, vključevati podnebne spremembe kot presečno temo, biti oblikovani na podlagi vključujočega in odprtega procesa.

Uveljavitev trajnostnega kmetijstva in prehranske varnosti

Izgradnja prilagoditvenih sposobnosti (s poudarkom na okoljskih mejah, nosilni sposobnosti Zemlje, pravičnosti in družbenih razmerah – predvsem enakopravnostjo spolov), ki bodo peljale k zagotovitvi prehranske varnosti za vse. 

Predvsem pa ne sme biti koncept trajnostnega razvoja izpraznjen ali podrejen finančnim interesom manjšine.
 

Več o konferenci Rio+20 si lahko preberete tukaj.