V Focusu smo pripravili komentar osnutka posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta RS (NEPN), ki ga je vlada junija posredovala v presojo Evropski komisiji. Ugotavljamo, da zadnji objavljeni osnutek NEPN vsebuje nekaj pozitivnih sprememb, kljub temu pa je v njem tudi nekaj problematičnih točk in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za to, da bi NEPN vodil v bolj zeleno in predvsem pravično prihodnost.

Komentar je razdeljen na štiri sklope, na katerih v Focusu pričakujemo spremembe in dopolnitve v smeri večje ambicioznosti in skladnosti z znanstvenimi dognanji:

1) vključevanje javnosti in upoštevanje komentarjev civilne družbe, 

2) predlagani cilji zmanjšanja toplogrednih plinov (TGP),

3) cilji na področju energije ter 

4) cilji na področju prometa.

Spomnimo, v procesu posodobitve NEPN je bil najprej aprila objavljen dokument z več različnimi scenariji posodobitve (dostopen tukaj). Po posvetovanju z javnostjo je bil 22. junija objavljen nov osnutek NEPN (dostopen na tej povezavi), s katerim se je seznanila vlada in ga nato posredovala v presojo Evropski komisiji. Slednja bo do konca letošnjega leta poslala Sloveniji priporočila glede posodobitve dokumenta. Spomladi 2024 bosta nato sledila javna razgrnitev končnega predloga posodobitve NEPN ter formalno posvetovanje z javnostjo. Končno različico posodobljenega NEPN mora vlada predložiti Evropski komisiji do 30. junija 2024.

 

Vključevanje javnosti le delno uspešno

Kljub temu, da je bil proces vključevanja javnosti pri prenovi NEPN izvedbeno dobro zastavljen – od dostopa do informacij, transparentnosti procesa, možnosti za podajanje komentarjev in ciljnih strokovnih posvetov – pa je mnogo bolj vprašljiv postopek vključevanja predlogov javnosti. Posvetovalni dokument je vključeval kar nekaj dobrih nastavkov za z znanstvenimi dognanji usklajeno podnebno ukrepanje, npr. vključitev scenarija zadostnosti, s katerim bi prišli do z družbenimi potrebami skladnih potreb po energiji in večjo usmeritev v upravljanje povpraševanja v prometnem sektorju, a so na koncu kot kaže prevladali gospodarski in energetski interesi ter ohranjanje statusa quo. 

V zadnjih letih smo priča številnim znanstvenim ugotovitvam tako glede zaostrovanja podnebne krize kot tudi glede potrebe po radikalnem zvišanju ciljev (zbirno poročilo IPCC, priporočila evropskega znanstvenega odbora za podnebne spremembe idr.). Te predstavljajo naš manevrski prostor za varno in učinkovito ukrepanje. Ciljev tako ne smemo prilagajati trenutnim potrebam in kratkoročnim interesom gospodarstva, temveč moramo začrtati takšen okvir, ki bo vse družbene akterje pripeljal do s planetarnimi omejitvami skladnih ravni emisij TGP in rabe energije. 

Iz samega procesa in objavljenega osnutka NEPN tudi ni razvidno, kateri predlogi, podani med javno razpravo, so bili vključeni ter zakaj so bile izbrane prav te usmeritve in cilji. Dodaten problem predstavlja tudi manko poglavja o politikah in ukrepih, saj je brez konkretnih ukrepov izredno težko oceniti potenciale zastavljenih ciljev in politik.

 

Več kot nujno ukrepanje preloženo na naslednje generacije

Podobno kot aprila javno predstavljeni predlog tudi junijski posodobljeni osnutek NEPN predvideva skupno znižanje emisij toplogrednih plinov za 37-40 % do leta 2030 glede na leto 2005. Novemu osnutku je dodan tudi del o znižanju emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2033. Nobeden od ciljev ni skladen z znanstvenimi dognanji in Pariškim podnebnim sporazumom ter ne zadošča za nujno omejitev rasti globalne temperature na 1,5°C. S trenutnim osnutkom se tako nujno podnebno ukrepanje prestavlja v prihodnost – kljub jasnim znanstvenim dokazom, da je potrebno ukrepati takoj (zbirno poročilo IPCC). Z vsakim letom, ko ukrepanje odlašamo, kriza postaja večja. Odločitve, sprejete v naslednjih nekaj letih, bodo odločilno vplivale na našo prihodnost in življenja prihodnjih generacij. 

Tudi predlagani cilji zmanjšanja toplogrednih plinov za posamezne sektorje so, kljub delnem izboljšanju, še vedno nezadostni in nepravični. V junijskem posodobljenem osnutku NEPN je npr. predvideno, da bo največje znižanje emisij (74 %) do 2030 glede na 2005 doseženo v široki rabi, kjer ključno vlogo igrajo gospodinjstva, medtem ko je v industriji predvideno znižanje zgolj za 55 %. Cilji za industrijo so se v junijskem osnutku, glede na aprilski predlog osnutka posodobitve NEPN, sicer nekoliko zaostrili, a kljub temu država industriji še vedno popušča. Glede na porabo energije in visoke emisije v industriji je takšen razkorak izjemno nepravičen. Poleg tega ne podpiramo spornih in nepreverjenih tehnologij, kot so tehnologije za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika (CCUS) ter tehnologije za zajemanje in skladiščenje ogljika (CCS). Še vedno sta problematična tudi sektorja kmetijstva in prometa, v katerih je načrtovano zmanjšanje emisij minimalno (kmetijstvo) oz. se predvideva celo zvišanje emisij (promet).

V novi osnutek NEPN je dodan tudi cilj podnebne pravičnosti, na drugi strani pa se ga v dokumentu ne upošteva. S prestavljanjem nujnega podnebnega ukrepanja v prihodnost in pozno letnico podnebne nevtralnosti se breme razogljičenja in posledic podnebnega neukrepanja prestavlja na prihodnje generacije in države globalnega juga. Hkrati podnebna pravičnost ni upoštevana niti pri sektorskih ciljih razogljičenja, saj se večina bremen prestavlja na gospodinjstva.

Luka Mofardin iz okoljske organizacije Focus komentira: “Načrt ostaja še naprej podnebno nepravičen in prelaga breme razogljičenja na prihodnje generacije, države globalnega juga ter predvsem na gospodinjstva. Medtem pa se znova in znova popušča industriji in kapitalu, kjer sta poraba energije in emisije višje. V ta področja bi morala država poseči bolj aktivno in zagotoviti večjo podporo ljudem, ne kapitalu. Le tako lahko dosežemo razoglijčenje, ki temelji na podnebni pravičnosti.”

 

Na področju obnovljivih virov energije vse po starem?

Posodobljeni NEPN ohranja nezadosten cilj za obnovljive vire energije (30 – 35 % do leta 2030). V novi različici predviden cilj je prenizek glede na aktualna znanstvena dognanja, scenarij s Pariškim sporazumom skladnega razogljičenja EU in občutno prenizek tudi glede na dosegljive izračune Evropske komisije. Izračuni so bili pripravljeni na podlagi 40 % zavezujočega cilja, v tem primeru bi bil po formuli EK preračunan cilj za Slovenijo 43 %. Pri zavezujočem cilju EU za energijo iz obnovljivih virov v višini 42,5 % bodo torej nacionalne referenčne vrednosti še nekoliko višje. Da bi sledili zavezam iz Pariškega sporazuma, pa potrebujemo znatno višji cilj za obnovljive vire energije – tj. najmanj 50 % do leta 2030.

Prav tako je problematična izključitev scenarija, ki je predvideval 100 % delež OVE do leta 2050 brez velikih hidroelektrarn, ter z njim tudi izključitev priprave dodatne analize. V aktualnem dokumentu sta vključena le scenarija z obstoječimi ukrepi in scenarij z dodatnimi ukrepi, pri čemer slednji predvideva rast energije iz velikih HE. Ob tem je problematična tudi vključitev cilja za umeščanje OVE (sonce in veter) tudi na območja Natura2000. Namesto tega mora država zagotoviti ustrezno umeščanje OVE v prostor ob upoštevanju varstvenih kategorij. Primarno je potrebno izčrpati območja, kjer ni bistvenega nasprotovanja glede umeščanja OVE (zlasti sončne elektrarne).

Za dosego znatno višjih ciljev deleža OVE ob sočasnem upoštevanju varstvenih kategorij mora imeti ključno vlogo drastično zmanjšanje rabe energije. Zato v osnutku prenovljenga NEPN pogrešamo vključitev scenarija zadostnosti, ki bi ocenil kakšne so dejanske zmožnosti Slovenije za zmanjšanje rabe energije. 

Taj Zavodnik iz okoljske organizacije Focus ob tem dodaja: ‘’Zagotoviti moramo, da bomo znatno višji delež OVE dosegli ob sočasnem izboljšanju biotske pestrosti. To ni nemogoče. A država mora prepoznati razvojni potencial sonca in vetra za lokalne skupnosti in se postaviti na stran ljudi, ne interesov kapitala, ter skladno s tem zagotoviti tudi drastično zmanjšanje rabe energije predvsem v industriji in prometu. ‘’

 

Pomanjkljiva obrazložitev ključnih rešitev v prometu

Povečanje deleža OVE v prometu do 2030 iz 21 na 26 % se pri posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev ciljev sektorja prometa, odraža v povečanju deleža biogoriv, energije iz sintetičnih goriv in “zelenega” vodika. 

Potencial naprednih biogoriv iz trajnostnih surovin je nizek, zaradi ne dovolj strogo zastavljenih trajnostnih meril in nesledenja izvoru pa se zanje lahko uporabi tudi netrajnostne surovine. V predlogu ni zapisano, iz katerih odpadnih surovin se bo pridobivalo napredna biogoriva in katere dodatne vire nameravajo zagotoviti zaradi višjih ciljev za napredna biogoriva, kot so bili opredeljeni v predlogu aprila (takrat 470 GWh, v novem predlogu 1411 GWh). 

Ne zagovarjamo vodika in e-goriv v cestnem prometu, saj je pri njih izkoristek energije slabši, še vedno vplivajo na onesnaženost zraka in imajo visoko ceno. Ob tem dodajamo, da bo doseganje višjih ciljev OVE v prometu bistveno lažje ob ambicioznejših ukrepih za zmanjšanje porabe energije v prometnem sektorju, kjer bo ključno vlogo igrala krepitev JPP.  Tako se bi zmanjšala tudi absolutna količina OVE, ki jo moramo zagotoviti v prometu.

Tako kot je obstoječi NEPN vključil energetsko revščino, pa za njegovo revizijo predlagamo tudi upoštevanje pojava mobilnostne oz. prevozne revščine, s ciljem njenega blaženja in zmanjševanja s pospešenim izvajanjem ukrepov prometne politike, socialne politike, splošnih ukrepov prostorske politike (npr. stanovanjska politika) in drugih ciljnih sistemskih ukrepov. 

Nujnost obsežnejšega in hitrejšega ukrepanja na področju prometa smo podrobneje utemeljili že v komentarju aprila objavljenega osnutka prenovljenega NEPN.

 

Odzive in predloge pripravljene v okviru mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, v katerih aktivno sodeluje tudi Focus, najdete na spodnjih povezavah:

 

Kontakti za dodatne informacije:

Taj Zavodnik, [email protected], 040 391 033

Luka Mofardin, [email protected], 01 515 40 80

Marjeta Benčina, [email protected], 059 071 327

 

together-for-1.5 

Besedilo je nastalo v okviru projekta Bringing EU Member States together to achieve the 1.5 objective of the Paris Agreement (LIFE21-GIC-BE-LIFE TogetherFor1.5). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.