Vlada je 27. februarja 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN). NEPN je akcijsko-strateški dokument, ki ga je skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepih dolžna sprejeti vsaka država članica EU. NEPN predstavlja konkretizacijo podnebne politike in okvir za večanje podnebne ambicije. Kot tak je tudi osnova za usmerjanje neposrednih naložb v naslednjih desetih letih, torej v obdobju, ki je ključno za prehod v podnebno nevtralnost v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma.

Države članice so dolžne spremljati izvajanje NEPN in vsaki dve leti o tem poročati Evropski komisiji, vsakih pet let pa so dolžne NEPN posodobiti. V okviru prve posodobitve NEPN, ki jo je treba Komisiji poslati do 30. junija 2024, je bil aprila letos objavljen nov osnutek NEPN. Do 3. maja 2023 je potekalo javno posvetovanje, v katerega se je v sklopu odziva mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, vključil tudi Focus. Po zaključku posvetovanja se bo pripravil drugi osnutek posodobitve ciljev in usmeritev NEPN, ki naj bi bil objavljen okoli 15. maja 2023, nato pa bo dokument poslan Evropski komisiji. 

Prenizki cilji in pomanjkljiv proces javne obravnave

Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri. Scenariji so premalo ambiciozni predvsem pri ciljih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, pri naslavljanju potenciala zmanjšanja rabe energije in implementaciji koncepta zadostnosti, ciljih za obnovljive vire energije in vlogi skupnostih pri energetskem prehodu ter ukrepih za področje prometa.

Kritični smo tudi do pomanjkljivega procesa javne obravnave. Že v prvem delu posvetovanja smo podali številne argumentirane komentarje, ki niso bili upoštevani niti v osnutku niti v razpravi. Spletni vprašalnik ni zajel vseh relevantnih vsebin, ki se nanašajo na izhodišča za prenovo NEPN, ter ni omogočil preizpraševanja ključnih predpostavk dokumenta. Tako se npr. že v izhodišču predpostavlja rast proizvodnje energetsko intenzivnih produktov (cement, papir, jeklo, kemikalije…) do leta 2050 in s tem tudi končne rabe energije. Takšen trend, ki je v ospredju večine dokumenta, je okoljsko nevzdržen, otežuje zasledovanje podnebnih ciljev in nas ne vodi v družbo, ki bi temeljila na zadostnosti.

Predlagani cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2030 prenizki 

Zadnje poročilo IPCC ugotavlja, da je cilj 1,5 °C še vedno možno doseči, a se čas za ukrepanje hitro izteka. Trenutni cilji držav in EU v tem okviru niso zadostni. V skladu z opozorili IPCC in z upoštevanjem svoje zgodovinske odgovornosti in zmožnostjo ukrepanja bi morala EU svoje emisije do leta 2030 zmanjšati za vsaj 65 % glede na leto 1990. V NEPN je predvideno znižanje emisij toplogrednih plinov za 37-40 % do leta 2030 glede na 2005. To je občutno premalo, saj ni skladno z znanstvenimi dognanji in Pariškim podnebnim sporazumom ter ne zadošča za potrebno omejevanje rasti globalne temperature na 1,5°C.

Tudi cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 je bistveno prenizek. Države EU, vključno s Slovenijo, nosijo zgodovinsko gledano večjo odgovornost za problem podnebnih sprememb in imajo hkrati tudi večjo zmožnost ukrepanja. V skladu z načeli Konvencije UNFCCC o skupnih, vendar različnih odgovornostih, morajo zato ukrepati hitreje in bolj ambiciozno od drugih držav, torej doseči ogljično nevtralnost prej kot države, ki nimajo enakih možnosti ukrepanja in so tudi k problemu prispevale manj. Slovenija bi v tem kontekstu morala podnebno nevtralnost doseči do leta 2040.

Pri usmeritvi v OVE je treba zagotoviti bistveno vlogo skupnostnih energetskih projektov.

Potreba po večji osredotočenosti na zmanjšanje rabe energije in uresničevanje koncepta zadostnosti

V trenutnem dokumentu posodobitve NEPN sta zmanjšana raba energije in koncept zadostnosti v veliki meri zanemarjena. Zadostnost se, v primerjavi z energetsko učinkovitostjo (ki se v večji meri zanaša na tehnološke rešitve in s tem povezana tveganja) osredotoča na porabo energije, dobrin in storitev pri končnih porabnikih ter preučuje, kako te potrebe zmanjšati na najmanjšo raven, ki zagotavlja blaginjo in hkrati družbo ohranja znotraj parametrov planetarnih omejitev. Gre za ukrepe kot npr. spodbujanje kupovanja rabljene opreme, servisiranja izdelkov in označevanja možnosti servisiranja, nadomeščanje lastništva stvari z najemom itd. Poleg spodbujanja dobrih praks pa je na drugi strani potrebno obdavčiti (in prepovedati) prakse z velikim ogljičnim in ekološkim odtisom.

Doseganje bolj ambicioznih ciljev do leta 2030 je možno le na podlagi manjše rabe energije. Glede na znanstvene ugotovitve in za pravočasno razogljičenje skladno s Pariškim sporazumom, je treba doseči precej večje zmanjšanje rabe energije od trenutno predvidenih novih EU ciljev – tj. najmanj 20 % glede na referenčni scenarij 2020. Scenarije NEPN je potrebno torej dopolniti tudi s scenarijem zadostnosti, ki mora ovrednotiti minimalne družbene potrebe po storitvah in dobrinah za zagotavljanje blaginje (in odpravljanje naraščajoče družbene neenakosti) ter oceniti, kako to zmanjšanje porabe vpliva na porabo energije in surovin v verigah, ki zagotavljajo oskrbo v vseh relevantnih sektorjih (energetika, promet, industrija, kmetijstvo, široka raba, odpadki). S pripravo takšnega scenarija lahko dobimo vpogled v to kakšne so dejanske zmožnosti Slovenije za zmanjšanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov.

Trenutni cilji za OVE so prenizki, več poudarka skupnostnim energetskim projektom

Za Slovenijo bo bistveno, da do leta 2030 nadoknadimo zaostanke na področju OVE, predvsem sončne in vetrne energije, saj smo po novo nameščenih proizvodnih zmogljivostih iz sonca in vetra na repu držav EU. Energetski scenariji, skladni z zavezami Pariškega sporazuma, ki sta jih za območje EU pripravila ClimAct in Climate analytics, predvidevajo precej višji cilj (50 %) od cilja sprejetega na ravni EU (42,5 %). Zato mora tudi Slovenija bistveno zvišati trenutno predviden cilj na področju OVE (30 – 35 %). Cilji OVE v končni rabi energije pa bodo bistveno lažje uresničljivi ob ambicioznejših ukrepih za skupno zmanjšanje porabe energije, zlasti v sektorjih promet in industrija, kjer so potenciali za zmanjšanje porabe energije zelo veliki.

Izmed treh trenutno predvidenih scenarijev, predstavljenih v trenutnem osnutku NEPN, v Focusu podpiramo 100 % OVE scenarij brez novih velikih HE, saj imajo predvideni projekti izgradnje novih HE bistven negativen vpliv na okolje, hkrati pa obstajajo primernejše in cenejše alternative (SE in VE). Pri prednostni usmeritvi v OVE pri proizvodnji električne energije je potrebno zagotoviti smiselno umeščanje OVE v prostor ob upoštevanju varstvenih kategorij. Primarno je potrebno izčrpati območja, kjer ni bistvenega nasprotovanja glede umeščanja OVE (zlasti SE), tako z vidika učinkovite rabe prostora, kot izčrpanja obstoječih prostih kapacitet na prenosnem in distribucijskem omrežju ter ustreznega usmerjanja investitorjev na primerne lokacije.

Pri usmeritvi v OVE je treba zagotoviti bistveno vlogo skupnostnih energetskih projektov, in sicer z odpravo administrativnih ovir pri implementaciji skupnostih energetskih projektov in vzpostavitvijo sistemskega mehanizma za trajno administrativno in finančno podporo skupnostnim energetskim projektom. Ti projekti so posebej pomembni, saj omogočajo vključitev energetsko revnih v preskrbo s čisto energijo in prinašajo pozitivne učinke na lokalne skupnosti. Takšni ukrepi omogočajo sočasno zasledovanje ciljev hitrejšega ambicioznega zelenega prehoda ter prispevajo k sistemskemu reševanju energetske revščine in drugih socialnih neenakosti.

Nujno je obsežnejše in hitrejše ukrepanje na področju prometa

V Sloveniji je promet sektor z najvišjimi izpusti TGP (32 % vseh emisij in 50 % v ne ETS sektorju) in najvišjim deležem rabe končne energije (38 %). Dokument posodobitve NEPN predlaga na področju prometa tri scenarije. V Focusu zagovarjamo ukrepe, ki jih načrtujemo z upravljanjem povpraševanja (tretji scenarij), saj ravno pri prometu zelo slabo dosegamo zastavljene cilje in je zato potrebno bolj obsežno in hitreje ukrepati. Upravljanje povpraševanja je v Sloveniji nov pristop k prometu (preusmeritev od zadovoljevanja povpraševanja) in šele zdaj prihaja v ospredje z uveljavljanjem načel celostnega prometnega načrtovanja. V predlogu je tudi zapisano, da bo država podpirala mesta pri zmanjševanju avtomobilskega prometa s predlogi ukrepov kot so zmanjševanje števila delovnih dni, znižanje dovoljene hitrosti, izgradnja infrastrukture za izboljšanje javnega potniškega prometa itd.

Kljub temu pa trenutno predstavljeni dokumenti še vedno izražajo nizko ambicioznost na področju zmanjšanja motorne prometne aktivnosti, višje rabe javnega potniškega prevoza in pri zmanjševanju odvisnosti od osebnega avtomobila. Pri ukrepih, navedenih v novem NEPN predlogu, pogrešamo več učinkovitih ukrepov že v prvem desetletju (do 2030). Veliko že zdaj izvedljivih ukrepov se po nepotrebnem predlaga v obdobje 2030-50 (primer takse za vstop v mesta (ob razvoju javnega prometa), s katero bi lahko že zdaj začeli reševati problem onesnaženosti zraka). Za uspešno dekarbonizacijo prometa zagovarjamo hkratno gradnjo treh stebrov: 

  1. Učinkovita raba energije (elektrifikacija je najbolj učinkovita, večja zasedenost vozil, optimizacija poti) in zmanjšanje obsega motorne prometne aktivnosti, kot ga poznamo danes (z inovativnimi praksami, integracijo s prostorsko politiko, davčno politiko ipd.), 

  2. Ukrepi trajnostne mobilnosti (peš, kolo, učinkovit JPP, multimodalnost, tovor na železnice);

  3. Alternativna goriva (v cestnem prometu je učinkovita predvsem neposredna elektrifikacija. Pomembna je nadgradnja in menjava voznega parka mestnih in medkrajevnih avtobusov na plin, dizel in bencin z električnimi).

Odzive in predloge pripravljene v okviru mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor najdete na spodnjih povezavah:

Kontakta za dodatne informacije:

Luka Mofardin, 01 515 40 80, [email protected] 

Taj Zavodnik, 059 071 325, [email protected] 

together for 1.5

Besedilo je nastalo v okviru projekta Bringing EU Member States together to achieve the 1.5 objective of the Paris Agreement (LIFE21-GIC-BE-LIFE TogetherFor1.5). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.