Peto poročilo o podnebnih spremembah Mednarodnega panela za podnebne spremembe – IPCC AR5 – bo sestavljeno iz poročil treh delovnih skupin (delovna skupina za fizikalne znanstvene osnove – I, delovna skupina za učinke podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in ranljivost – II, delovna skupina za blaženje podnebnih sprememb – III) ter zbirnega poročila (Synthesis Report).

Časovnica objav poročila

Poročila delovnih skupin in zbirno poročilo bodo končana v obdobju 2013/2014 in sicer:

Delovna skupina I – Fizikalne znanstvene osnove: 23.-26. september 2013, Stockholm, Švedska

Delovna skupina II – Učinki podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in ranljivost: 25.-29. marec 2014, Yokohama, Japonska

Delovna skupina III – Blaženje podnebnih sprememb: 7.-11. april 2014, Berlin, Nemčija

AR5 zbirno poročilo: 27.-31. oktober 2014, Koebenhaven, Danska

IPCC: ozadje

Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je globalna organizacija, ustanovljena z namenom zbiranja in ocenjevanja znanstvene literature s področja podnebnih sprememb in njihovih okoljskih in socialno-ekonomskih posledic. IPCC sta ustanovila Program Združenih narodov za okolje in Svetovna meteorološka organizacija leta 1988.

Več o IPCC najdete tukaj.

Pričakovane ugotovitve IPCC AR5

V AR5 so bile zajete študije, objavljene do pomladi 2013. Nihče z gotovostjo ne more vedeti, kaj bo končno poročilo vsebovalo, a je na podlagi razumevanja trenutne recenzirane podnebne znanosti možno podati nekaj napovedi:

Povečana gotovost o človekovi vlogi: AR4 iz leta 2007 je ugotovil, da je »zelo verjetno« – obstaja vsaj 90 % gotovost – da so emisije toplogrednih plinov, ki so posledica človekove dejavnosti, povzročile več kot polovico opaženega segrevanja. Znanstveniki so zdaj bolj gotovi kot kadarkoli prej, da lahko opaženo segrevanje pripišemo v prvi vrsti človekovi dejavnosti. Še več, ocena vpliva človeka na segrevanje ozračja se je skozi čas večala, medtem ko se je ocena vpliva naravnih faktorjev skozi čas nižala.

Pospeševanje posledic podnebnih sprememb: Znanstvena literatura objavljena po letu 2007 kaže, da več indikatorjev podnebnih sprememb napreduje hitreje kot je bilo prvotno pričakovano:

Taljenje ledu je bilo v zadnjem desetletju veliko hitrejše kot v 90ih. Pospešilo se je tudi taljenje ledenikov.

Stopnja izginjanja arktičnega ledu se je v primerjavi z ocenami iz AR4 povečala.

Med leti 1993 in 2010 se je gladina morja poviševala skoraj dvakrat hitreje kot med leti 1901 in 2010.

Zakisljevanje morja: Zaradi ogljikovega dioksida v atmosferi, se je pH morske vode zmanjšala. To predstavlja grožnjo tako številnim oblikam življenja v morjih, kot tudi ljudem, katerih preživetje je odvisno od morja.

Širša občutljivost na CO2: Podnebna občutljivost na CO2 je način razlage, za koliko bi se planet segrel, če se podvoji količina CO2 v atmosferi. Različne študije so podale različne ocene o občutljivosti podnebja na CO2, zato je AR4 vseboval razpon najbolj verjetnih vrednosti – 2 do 4,5 ºC, pri čemer je bila vrednost 3 ºC najbolj verjetna. Nove raziskave kažejo, da je možno doseči tudi 1,5 ºC, a je to najboljši možen scenarij, ki pa ni nič bolj verjeten kot 4,5 ºC. Še več, tudi najnižji scenarij občutljivosti ne pomeni, da zmanjšanje emisij ni potrebno. Trenutni trendi kažejo, da se bodo emisije brez ukrepanja bistveno več kot podvojile, kar bi povzročilo nevaren dvig temperature tudi pri nizki občutljivosti podnebja na CO2.

Prihodnost mednarodne podnebne politike

Podnebne spremembe so na globalni agendi že več kot 20 let, a je mednarodno sodelovanje prineslo mešane rezultate. Propad podnebnih pogajanj v Koebenhavnu konec leta 2009 je prispeval k streznitvi civilne družbe in signaliziral postopen umik od sodelovanja v procesih mednarodne podnebne politike tako po svetu kot v Sloveniji. Prihajajoče 5. IPCC poročilo predstavlja priložnost za ponovno aktivacijo, širši pogled in svežo strategijo, ki so potrebni za zagotavljanje resnično trajnostne, okoljsko-socialne preobrazbe naših gospodarstev in družbe. Vse bližje je tudi podnebna konferenca 2015, kjer naj bi bil v skladu z dogovorom svetovnih vlad sprejet nov globalni podnebni dogovor.