Izboljšanje odpornosti družbene infrastrukture na podnebne spremembe: analiza prilagojenosti domov za starejše v Ljubljani na vročinske valove
Z vse pogostejšimi in dlje trajajočimi vročinskimi valovi ter s trendom staranja prebivalstva postaja prilagajanje domov za starejše na vročino vse pomembnejša tema. Še posebej ranljivi so stanovalci in zaposleni v domovih za starejše, ki se nahajajo na urbanih območjih, saj so tam vplivi urbanih toplotnih otokov (MTO) najbolj izraziti. V okviru projekta LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam (LIFE4ADAPT) si zato želimo povečati odpornost domov za starejše na vročino, ustvariti več zelenih, senčnih in ohlajenih prostorov za stanovalce, izboljšati informiranost in pripravljenost zaposlenih ter razviti dobre prakse, ki jih je mogoče prenesti tudi v druge domove po Sloveniji in širše.
V začetku lanskega poletja, 17. junija 2025, smo Focus in Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter ob podpori Ministrstva za solidarno prihodnost, organizirali uvodno srečanje s predstavniki domov za starejše, ki se nahajajo na območju Mestne občine Ljubljana (MOL). Dogodka se je udeležilo osem predstavnikov domov. Na srečanju je bil predstavljen projekt LIFE4ADAPT ter znotraj njega pilotni projekt, usmerjen v izboljšanje odpornosti družbene infrastrukture na podnebne spremembe, natančneje v prilagajanje domov za starejše na vročinske valove.
Analize stanja prilagojenosti domov za starejše smo se lotili s pregledom javno dostopnih podatkov. Ugotovili smo, da je bilo kar sedem domov za starejše na območju MOL zgrajenih v obdobju med letoma 1953 in 1986. Le pet domov je novejših, zgrajenih med letoma 2005 in 2020, od tega so trije domovi zasebni (s koncesijo).
Zanimalo nas je tudi, kolikšna je toplotna ranljivost lokacij, na katerih se posamezni dom nahaja. V programskem okolju QGIS smo uporabili podatke, pridobljene s strani strokovnjakov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani [1], in podatke Geodetske uprave, pridobljene preko Portala Prostor, ter za vsakega od domov izračunali povprečno temperaturo območja znotraj 50, 100 in 150-metrske oddaljenosti. Območja domov, ki se nahajajo bolj na obrobju Ljubljane, z velikimi zelenimi površinami v bližini, so imela nižje povprečne temperature od območij domov, ki se nahajajo v zelo urbaniziranih območjih mesta.
Slika 1: Lokacijska razporeditev domov za starejše na območju Mestne občine Ljubljana s pripisanimi vrednostmi končnega rangiranja (12 – dom z najvišjo povprečno temperaturo območja, 1 – dom z najnižjo povprečno temperaturo območja).
Predstavnikom domov smo poslali tudi vprašalnik o trenutnem protokolu v njihovem domu v času vročinskih valov. Izpolnilo ga je 11 od 12 domov. Ugotovili smo, da domovi informacije o prihajajočih vročinskih valovih pridobivajo sami, s spremljanjem vremenske napovedi ter da se informacije o vročinskih valovih v veliki meri prenašajo ustno – med zaposlenimi, predvsem na sestankih, do stanovalcev pa osebno ali v manjših skupinah. Spoznali smo, da domovi nimajo izdelanih protokolov v času vročinskih valov.
Da bi se bolje seznanili s trenutnim stanjem domov, smo v juliju, avgustu in septembru 2025 skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravili terenske oglede enajstih domov za starejše na območju Mestne občine Ljubljana. Pregledali in popisali smo zunanje površine in drevesa ter urbano opremo. Pozorni smo bili tudi na to, kako imajo trenutno urejeno senčenje notranjih prostorov. Ugotovili smo, da ima večina domov na oknih nameščena le notranja senčila, ki nudijo precej manjšo zaščito pred zunanjo svetlobo kot zunanja senčila, ki so bila nameščena le na peščici domov. Ob vsakem terenskem ogledu smo izvedli tudi krajši pogovor z vsaj enim od zaposlenih, s čimer smo dobili boljši vpogled v delovanje domov. Soočajo se s primanjkovanjem osebja, naraščanjem števila nepokretnih stanovalcev, smo pa v vseh domovih odkrili vsaj kakšno dobro prakso, ki bi jo veljalo deliti naprej.
Slika 2 in 3: Dom z najnižjo povprečno vrednostjo temperatur na območju je DSO Vič-Rudnik: Enota Bokalce (levo) in dom z najvišjo povprečno vrednostjo temperatur na območju je DUC: Enota Tabor.
[1] Metodologija priprave podatkov s strani strokovnjakov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je opisana v delu: Gregorčič, T., Savić, S., Repe, B. & Ogrin, M. (2025). Kartiranje lokalnih podnebnih območij Ljubljane: Dvojni metodološki pristop. Dela, 63, 5–61. https://doi.org/10.4312/GRKP6310.
