Podnebne spremembe že močno vplivajo na življenje ljudi: izkoriščanje naravnih virov in okoljska degradacija uničujeta ekosisteme, vse večje neenakosti pa poglabljajo socialne napetosti. Vzrok za te krize lahko najdemo v kapitalističnemu sistemu, ki spodbuja tekmovanje za profit in neskončno rast, militarizacijo in privatizacijo javnih dobrin ter postavlja ljudi in okolje za profit kapitala. Vse to poglablja ranljivost skupnosti in ljudi ter spodkopava možnosti za pravično prihodnost. V tem kontekstu so lokalna srečanja, kot je bilo tretje regijsko srečanje Mreže za pravičen prehod, ključna za povezovanje organizacij, iniciativ in posameznikov, ki si prizadevajo vzpostaviti demokratične, solidarne in ekološko vzdržne rešitve vseh kriz, s katerimi se soočamo.
Regijsko srečanje na Primorskem, ki je bilo zadnje regijsko srečanje v sklopu cikla regijskih srečanj Mreže za pravičen prehod, je potekalo v sredo, 11. marca 2026, v Kopru. Srečanja se je udeležila raznolika skupina lokalnih organizacij, iniciativ in posameznikov, ki se zavzemajo za družbeno pravično in ekološko vzdržno prihodnost.
Mreža za pravičen prehod
Mreža za pravičen prehod je bila ustanovljena leta 2025 kot prostor za povezovanje okoljskih, socialnih in delavskih organizacij pri soočanju s podnebno in družbenimi krizami, s katerimi se soočamo. Pod okriljem Umanotere mreža krepi povezave med lokalnimi organizacijami ter spodbuja organiziranje od spodaj navzgor. Cilj njenega delovanja je razvijati družbeno-podnebne politike, ki zmanjšujejo emisije in hkrati naslavljajo neenakosti, ter prehod oblikovati po potrebah ljudi ter pri tem upoštevati planetarne meje.
Primorska za boljšo prihodnost
Pri organizaciji srečanja v Kopru smo sodelovali tudi v Focusu, saj je bilo srečanje pomembna priložnost za spremljanje razprav o pravičnem prehodu v slovenskih regijah ter za krepitev povezav z organizacijami in akterji, ki delujejo na tem področju. Teme srečanja so neposredno povezane med drugim z delom Focusa v okviru projekta Plan4Climate na področju podnebne politike in upravljanja, vključno s spremljanjem izvajanja podnebnih in energetskih politik ter spodbujanjem participativnih procesov pri oblikovanju podnebnih strategij. Srečanje je dodatno potrdilo pomen vključevanja socialne dimenzije v podnebne politike ter potrebe po krepitvi dialoga med civilno družbo, lokalnimi skupnostmi in odločevalci.
Srečanje se je začelo z uvodno predstavitvijo konteksta s strani koordinatorke mreže Ajde Cafun, v katerem je poudarila, da se srečujemo s sistemskimi krizami, ki segajo od razgradnje javnih storitev, vse večje militarizacije družbe, do podnebne katastrofe, ki najhujše posledice prinaša najbolj ranljivim. Sklep predstavitve je bil, da lahko le organizirana skupnost in kolektivno ukrepanje vzameta prihodnost v lastne roke ter preprečita podnebni in družbeni zlom. Predstavile so se tudi prisotne iniciative in organizacije, ki so vključevale študentke, sindikaliste, politične aktiviste, tabornike, medicinske sestre in upokojenega voznika avtobusa.
Začetnim predstavitvam sta sledila razdelitev in delo v treh delovnih skupinah:
1. Za pravičen javni potniški promet
Razprava je pokazala, da javni potniški promet v Primorski regiji deluje pod diktatom profitnih interesov glavnih izvajalcev avtobusnih storitev. Vozni redi in delovni pogoji parka so podrejeni maksimiranju dobička, ne potrebam prebivalcev. Skupina je ugotovila, da je nujno podružbljenje in vzpostavitev krovnega javnega podjetja za potniški promet z demokratičnimi mehanizmi nadzora, ki vključujejo tako uporabnike kot delavce. Le tako lahko zagotovimo dostopno, varno in kakovostno javno storitev.
2. Javne investicije za ljudi in planet, ne za turizem
Razprava o stanovanjskem vprašanju in zemljiških politikah je pokazala, da je prostor primorskih občin pogosto podrejen turističnemu interesu: parkirišča, nakupovalna središča in luksuzni projekti odvzemajo prostor lokalnim prebivalcem in trajnostnim iniciativam. Konkreten primer takih politik je načrtovano dvigalo na Markovec, ki je predvideno predvsem kot 12 milijonov vredna turistična atrakcija, a brez koristi za lokalno skupnost. Skupina je poudarila, da morajo javne investicije služiti prebivalcem in okolju ne zasebnim dobičkom.
3. Protivojna Primorska
V protivojni skupini je bila jasno vzpostavljena tudi povezava med podnebjem, družbeno pravičnostjo in vojnami – prizadevanja za pravičen zeleni prehod morajo biti nujno tudi protivojna. Globalne vojne, orodje držav severa za ohranjanje prevlade, onemogočajo trajnostni razvoj globalnega juga, obenem pa imajo hude okoljske posledice. Skupina je pregledala dosedanja protivojna prizadevanja in razpravljala o povezovanju iniciativ v Sloveniji in čez mejo, da bi okrepili odpornost proti militarizaciji in podnebni degradaciji.
Srečanje je potrdilo, da se lokalne skupnosti po vsej Sloveniji soočajo s podobnimi izzivi. Okoljska degradacija, socialna nepravičnost in prevlada kapitala nad javnim dobrom in okoljem poglabljajo neenakosti in uničujejo lokalna okolja. Odgovor na izzive je lahko le kolektivno organiziranje od spodaj navzgor, povezovanje in solidarnost – le skupaj lahko razvijemo družbeno pravične, demokratične in trajnostne rešitve, v dobro ljudi in okolja.
Focus je sodeloval pri organizaciji srečanja v okviru projektu Plan4Climate, ki pod vodstvom Climate Action Network Europe združuje organizacije iz 13 držav EU. Projekt je sofinanciran iz programa LIFE in se osredotoča na krepitev podnebnega upravljanja, izboljšanje vključevanja javnosti in povečanje družbene podpore za pravičen podnebni prehod, predvsem v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter socialnih načrtov za podnebje. Več o Focusovem delu v projektu LIFE Plan4Climate najdete tukaj.
