Neustrezne bivanjske razmere, visoke cene energentov in nizek dohodek oz. tveganje revščine so eden najpogostejših razlogov, da gospodinjstva zapadejo v energetsko revščino. Ta problem je še posebej izrazit na podeželju, kjer je več slabo izoliranih stavb, zastarelih ogrevalnih naprav in manj dostopa do podpornih mehanizmov kot v urbanih središčih.
Energetske prenove domov so ključen ukrep za zmanjševanje energetske revščine
V Sloveniji sicer že obstajajo uspešni ukrepi, kot je shema financiranja Eko sklada, namenjena posebej energetsko ranljivim gospodinjstvom. Vendar je za dolgoročno zmanjševanje energetske revščine nujna nadgradnja teh ukrepov, uvedba novih finančnih instrumentov, okrepljeno sodelovanje deležnikov in prilagojene politike, ki upoštevajo potrebe najbolj ranljivih skupin ter posebnosti podeželskih okolij.
V okviru evropskega projekta RENOVERTY so bila oblikovana tri priporočila za oblikovanje politik (t. i. policy briefs), ki ponujajo konkretne rešitve za podporo energetski prenovi domov in zmanjševanje energetske revščine:
1. Spodbujanje energetskih prenov gospodinjstev, ki se soočajo z energetsko revščino
2. RENOVERTY in Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) – Spodbujanje energetskih prenov ranljivih gospodinjstev
3. Renewing Rural Homes: Recommendations for Energy Poverty Mitigation ( v angleškem jeziku)
Priporočila naslavljajo ključne izzive – od dostopa do subvencij in informacij, do večjega vključevanja lokalnih akterjev v ozaveščanje ter potrebe po prilagajanju nacionalnih politik strukturi in realnosti podeželskih območij.
Katja Huš
Katja Huš, ki je koordinirala projekt RENOVERTY v Sloveniji izpostavlja: »Zbrana priporočila temeljijo na dejanskih potrebah ljudi, ki smo jih identificirali skupaj z lokalnimi skupnostmi v Zasavju. V njih izpostavljamo konkretne rešitve sistemske narave za spodbujanje energetskih prenov domov, ki niso le energetsko učinkovite, temveč tudi socialno pravične. Če želimo, da nobeno gospodinjstvo ne ostane zadaj, moramo ukrepati ciljno, povezano in dolgoročno.«
Ključna priporočila
• Ciljana in kontinuirana finančna podpora za ranljiva gospodinjstva: Nadaljevati in razširiti je treba obstoječe spodbude Eko sklada (npr. poziv ZER 2024), namenjene posebej energetsko revnim gospodinjstvom.
• Ozaveščenost in dostop do informacij: S pomočjo lokalnih kampanj dvigniti raven ozaveščenosti energetsko revnih gospodinjstva o subvencijah Eko sklada in brezplačni pomoči koordinatorjev, ki so na voljo ranljivim gospodinjstvom. Za to bi bilo potrebno:
– Okrepiti sodelovanje med lokalnimi (socialnimi) akterji in nacionalnimi institucijami pri ozaveščanju gospodinjstev o finančnih spodbudah. Akterji kot so Centri za socialno delo, humanitarne organizacije, zdravstveni delavci, dimnikarske službe ipd., ki so v stiku z ranljivimi gospodinjstvi, so ključnega pomena pri doseganju teh gospodinjstev in uspešni implementaciji ukrepov za zmanjševanje energetske revščine.
– Nadgraditi obstoječo strukturo ENSVET pisarn in jih povezati z delovanjem drugih regionalnih kontaktnih točk (točke OVE, regionalni centri mobilnosti ipd.), da bodo služile ranljivim gospodinjstvom.
• Bolj vključujoči kriteriji upravičenosti za subvencije: Trenutni sistem pogosto izpušča gospodinjstva, ki niso del formalnih socialnih podpor, a se kljub temu soočajo z energetsko revščino. Potrebno bi bilo razširiti opredelitev energetske revščine oz. v praksi upoštevati tudi merilo energetske revščine kot »velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka«.
• Vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti: Energetske skupnosti lahko energetsko revnim gospodinjstvom prinašajo številne prednosti, kot so: nižji stroški energije, stabilnejša oskrba, večja odpornost na tržne spremembe cen in možnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju energetskih rešitev.
• Naslavljanje ranljive skupine najemnikov: Okrepiti je treba medsektorsko sodelovanje pri vzpostavljanju ukrepov (in programov financiranja) za spodbujanje prenov najemniških stanovanj, zlasti zasebnih.
• Naslavljanje specifičnost ruralnih okolij: Nacionalni načrt za prenovo stavb naj vključi tipologije podeželskih stavb in prilagodi pristop njihovim strukturnim in socialnim značilnostim.
O projektu RENOVERTY
Projekt RENOVERTY spodbuja energetsko prenovo stavb z vzpostavljanjem metodološkega in praktičnega okvira za pripravo prenovitvenih načrtov ranljivih sosesk na finančno izvedljiv in družbeno pravičen način.
Konkretnejši cilj projekta je zagotoviti orodja in vire za podporo lokalnim in regionalnim akterjem pri pripravi in izvajanju operativnih načrtov za eno ali več gospodinjstev na podeželskih območjih. V okviru projekta bo oblikovan razširljiv model, s katerim bodo različni akterji na ravni EU zagotovili široko geografsko ponovljivost in izvajanje načrtov. Strateško bo projekt prispeval k zmanjšanju logističnih, finančnih, upravnih in pravnih bremen, povezanih z zapletenim procesom prenove stanovanj z več deležniki.
Poleg tega bo projekt RENOVERTY zagotovil, da bo pri prenovi stavb upoštevana tudi družbena razsežnost, saj bodo v načrte vključeni vidiki varnosti, udobja in izboljšane dostopnosti, s čimer se bo dodatno izboljšala kakovost življenja ranljivih skupin prebivalstva. V treh letih trajanja projekta bodo načrti izvedeni v sedmih pilotnih projektih: Sveta Nedelja (Hrvaška), Tartu (Estonija), Bükk-Mak & Somló-Marcalmente-Bakonyalja (Madžarska), Zasavje (Slovenija), Parma (Italija), Coimbra (Portugalska) in Osona (Španija), dolgoročno pa je predvideno širše vključevanje razvoja podeželja in primestnih območij.
Spletna stran projekta: https://ieecp.org/projects/renoverty/
Kontakt: Katja Huš, Focus: [email protected], 01 515 40 80.
