“Več trgovcem z nafto, manj ljudem, bi lahko bil slogan ob manevru vlade za nižanje cen goriva, ko je se ta odločila, da ukine dajatve URE, torej prispevek za energetsko učinkovitost. Ta poteza naj bi znižala cene goriva, a kaj, ko je vlada obenem zvišala marže trgovcev- in to za veliko več, kot je veljal “zloglasni” okoljski prispevek. Ker prispevek na energetsko učinkovitost ni nekaj, kar poberejo zeleni zanesenjaki in verniki v zeleni prehod, ampak so z njim doslej pridobila veliko mnoga gospodinjstva. Iz njega se namreč financira obnova stavb- prispevek o, 8 centa za liter bencina je bil vir denarja za Eko sklad, s pomočjo katerega so številna gospodinjstva obnovila hiše, fasade, menjala stara okna, vgradila toplotne črpalke namesto peči na kurilno olje in podobno. Po novem denar dobivajo naftni trgovci, saj so marže zanje večje, Eko skladu pa bi lahko, če ne bo zagotovljen drug vir, grozilo bistveno zmanjšanje denarja za pomoč pri investicijah državljanov. Do konca leta bi primanjkljaj, če se bo dosedanja politika nadaljevala, dosegel osem milijonov evrov.”

To je uvod v članek Andreje Kutin “Do zdaj privarčevali za večjo hidroelektrarno. Kaj poslej?”, ki je bil objavljen v Večerovi prilogi V soboto, 3. oktobra, in dobro strne situacijo, na katero smo se na prošnjo novinarke odzvali tudi v Focusu:

Spomladanski dvig višine subvencij Eko sklada je bila do sedaj v Sloveniji edina pozitivna izjema v času energetske krize. Najboljši in najbolj sprejemljivi kratkoročni ukrepi, ki jih lahko države sprejmemo, so tisti, ki dajejo neposredno finančno pomoč najbolj ranljivim in pomagajo potrošnikom znižati porabo energije oz. goriv, ne pa ukrepi, ki koristijo trgovcem in najbolj premožnim prek subvencioniranja fosilnih goriv (več smo o tem zapisali tukaj).

Naložbe, podprte s sredstvi Eko sklada, zmanjšujejo porabo energije v gospodinjstvih, podjetjih in javnem sektorju, zmanjšujejo finančno breme gospodinjstvom ter prispevajo k odpornosti na energetske krize in zmanjšujejo odvisnost Slovenije od uvoženih energentov. Programi Eko sklada so vodilni v Evropi, marsikatera država se (lahko) zgleduje po tej dobri praksi.

V času ponovne energetske krize je delo Eko sklada še bolj dragoceno, saj je usmerjeno v pomoč ljudem pri zniževanju računov za energijo – osnovno pravico vseh, ki postaja vse dražja. Doslej se je prispevek URE za dizel, bencin in kurilno olje prelival v podporo ljudem za manjšo porabo energije in nižje mesečne stroške, imel multiplikativni ekonomski učinek, zdaj pa se znižani centi stekajo neposredno k trgovcem z energijo, ki so bili že nagrajeni z višanjem trgovskih marž, in ne prinašajo za ljudi nobene dodane vrednosti.

Gospodarski prispevek Eko sklada je evidenten: sega od ustvarjanja in ohranjanja delovnih mest v sektorju obnove stavb in obnovljivih virov energije, spodbujanja investicij v energetsko učinkovitost (vsak vloženi evro prinese nazaj šest evrov), do razvoja domačega trga obnovljivih virov energije in zmanjševanje energetske revščine. In kar je tudi izjemno pomembno – s posebnimi programi za zmanjševanje energetske revščine omogočajo ranljivejšim skupinam dostop do energetsko učinkovitih rešitev, kar prispeva k večji socialni vključenosti, višji kakovosti bivanja in dolgoročno bolj vzdržnemu gospodarskemu razvoju Slovenije.

Okoli 85.000 starih kurilnih naprav je bilo doslej v Sloveniji zamenjanih s pomočjo subvencij Eko sklada – največ s toplotnimi črpalkami. Gre za pomemben prispevek h kakovosti zraka in pa energetski prihranek – prihranjeno je bilo 559 gigavatnih ur energije, kar je približno toliko električne energije, kolikor letno proizvede večja hidroelektrarna.

O tem, ali so subvencije Eko sklada ogrožene, so pripravili tudi v oddaji Koda, za katero je izjavo podala naša Katja Huš – prispevek si lahko ogledate spletnem arhivu Televizije Slovenija:

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175254250?s=tv

Prispevek URE za dizel, bencin in kurilno olje je vlada zamrznila do 15. decembra 2026. Znano je, da subvencije Eko sklada do konca leta ostajajo, ni pa javno znana še rešitev, kako bodo zapolnili luknjo v finančnem načrtu, kjer je bil ta denar predviden. Res je trg morda nestabilen, prav tako dogajanje v mednarodnem prostoru, vendar poudarjamo, da ljudje pri tovrstnih dolgoročnih investicijah, kot je vgradnja topolotne črpalke ali prenova energetskega ovoja, nujno potrebujejo stabilnost.