5. februarja smo v sodelovanju z Občino Hrastnik v sejni sobi Občine Hrastnik izvedli prvo srečanje s predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo na področju ranljivosti, socialne podpore, zdravja in skrbi za prebivalce na območju občine. Udeležili so se ga predstavniki društev upokojencev, programa Starejši za starejše, doma starejših, zdravstvenega doma, društva invalidov, centra za socialno delo, Rdečega križa, vrtca, večgeneracijskih centrov, Občine Hrastnik in Urbanističnega instituta Republike Slovenije.
V prvem delu srečanja smo predstavili projekt LIFE4ADAPT. Sledila je predstavitev o poletni vročini kot vse večjem izzivu za zdravje in kakovost bivanja, s prikazom napovedi poviševanja temperatur in naraščanja števila tropskih noči v Hrastniku. Iz spodnjega grafa je razvidno, da se je število tropskih noči in vročinskega stresa v Hrastniku v zadnjih letih občutno povečalo.
Drugi del srečanja je bil namenjen delavnici. V prvem delu delavnice so udeleženci preko metode odprtih tal odgovarjali na različna vprašanja, povezana s poletno vročino v Hrastniku.
Ugotovitve iz delavnice
Udeleženci so izpostavili, da vročina povzroča dehidracijo, utrujenost, izčrpanost, slabost in povečan stres, pri starejših pa tudi večji občutek osamljenosti. Pred vročino se prebivalci najpogosteje umaknejo v višje ležeče gozdove in okoliške hribe, k vodnim površinam, na podeželje ali v klimatizirane prostore (svoje domove in javne prostore, kot so trgovine in knjižnica).
Med najbolj ranljive skupine so udeleženci uvrstili kronične bolnike (zlasti osebe s srčno-žilnimi in dihalnimi boleznimi), starejše, otroke, invalide, socialno šibkejše, družbeno izključene ter delavce na prostem.
Problemi, ki so jih največkrat izpostavili, so naslednji: pomanjkanje sence in zelenih površin (zlasti na igriščih in javnih prostorih), slab dostop do pitne vode na javnih površinah ter omejena mobilnost starejših in gibalno oviranih. Ukrepi, ki jih predlagajo, so: zasaditev dreves, ozelenitev parkirišč, ohranjanje in nadgradnja zelenih površin in drugih senčnih kotičkov z namestitvijo pitnikov in drugih elementov (npr. klopi) za boljšo rabo obstoječih zelenih in senčnih površin v poletnem času, izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, uvedba subvencije za nakup klimatskih naprav, boljše obveščanje ob vročinskih valovih (prilagojeno ranljivim skupinam, v enostavnem jeziku) ter vzpostavitev mreže hlajenih javnih prostorov.
V drugem delu delavnice so udeleženci na ortofoto posnetku urbanistične zasnove Hrastnika označevali lokacije, kjer je poleti najbolj vroče, območja, kjer primanjkuje zelenih površin in parkov oziroma kjer so potrebne izboljšave, ter lokacije, kjer se najpogosteje zadržujejo ranljive skupine prebivalcev. Rezultat je prikazan spodaj – s klikom lahko vidite bolj podroben zemljevid.
Naslednji koraki
Ugotovitve srečanja bomo vključili v analizo problemov, povezanih s povečanimi toplotnimi obremenitvami. S pomočjo analize učinka toplotnega otoka (izdelane na podlagi satelitskih posnetkov), razpoložljivih socioekonomskih podatkov ter vključevanja občanov, bomo opredelili najbolj problematična območja in območja z največjim potencialom za izboljšanje kakovosti življenja.
Na podlagi te analize bomo nato skupaj s ključnimi deležniki pripravili akcijski načrt za soočanje z vročino, ki bo služil kot podlaga za izbor ene ali več konkretnih rešitev za nadaljnje financiranje.
Projekt Life4ADAPT je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi iz Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
