Bruselj/Ljubljana, 23. februar 2022 – Evropska komisija je danes objavila težko pričakovani predlog zakonodaje, ki bi lahko omejila uničevanje okolja in kršitve človekovih pravic v okviru dobavnih verig izdelkov, ki jih trošimo v Evropski uniji. V okoljski organizaciji Focus pozdravljamo premik k večji odgovornosti podjetij do okolja in človekovih pravic, obenem pa s številnimi evropskimi organizacijami civilne družbe opozarjamo na šibkosti predloga.
Predlog zakona, ki ga poznamo kot trajnostno korporativno upravljanje (Sustainable Corporate Due Diligence), obvezuje podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki delujejo v EU, da preprečijo in naslovijo škodo za okolje in ljudi v svojih dobavnih verigah. To je prvič, da bodo podjetja v EU odgovorna za povzročeno škodo, tudi s strani hčerinskih podjetij in posrednih ter neposrednih dobaviteljev.
Države članice EU bodo morale sprejeti ali prilagoditi nacionalno zakonodajo na področju trajnostnega korporativnega upravljanja in dolžne skrbnosti. S tem bi morale obvezati podjetja, da zaznajo, preprečijo in odpravijo kršitve človekovih pravic in kršitve okoljskih standardov v lastnih dobavnih verigah.
Šibko pri pravni odgovornosti
A kljub temu, da je to velik napredek, v zakonodaji ostajajo vrzeli, ki omogočajo podjetjem, da se izognejo odgovornosti že z zagotovilom, da so izpolnila obveznosti, četudi ne bodo dokazano ukrepala proti kršitvam človekovih pravic in okoljski škodi. V okoljski organizaciji Focus, skupaj s široko mrežo organizacij civilne družbe iz cele Evrope, pričakujemo, da bo predlog okrepljen tako, da bodo podjetja primorana zagotoviti povračilo škode, ki nastane kot posledica njihovega delovanja.
Jill McArdle, strokovnjakinja s področja ekonomske pravičnosti in odgovornosti podjetij na področju trajnostnega razvoja, Friends of the Earth Europe: “Predlagana zakonodaja končno priznava, da morajo podjetja sprejeti odgovornost za delovanje svojih dobaviteljev. Pri tem pa zanemarja pomen opolnomočenja ljudi, ki so žrtve korporativnega izkoriščanja, da bi izkoristili obstoječe pravne proti povzročiteljem škode. V Ugandi so žrtve Totalovega delovanja in zasedbe njihovih zemljišč po več kot dveh letih čakanja na povračilo škode že izčrpane. Ne pomagajo jim lažne obljube podjetja, ki ostajajo črka na papirju.”
Žrtve korporativnih zlorab mora zakonodaja opolnomočiti in jim omogočiti enostaven dostop do pravnih sredstev, olajšati breme dokazovanja kršitev in zagotoviti hitro in učinkovito ukrepanje za popravo pravic. Ni dopustno, da se tožbe, kot je bil primer proti Shellu na Nizozemskem, zavlečejo zaradi argumentov podjetja, da škoda ni odgovornost matičnega podjetja, temveč zgolj podružnice (na fotografiji je viden vpliv podjetja v Nigeriji – več). V omenjenem primeru je sicer sodišče odgovornost matičnega podjetja potrdilo.
Zaveze morajo biti obvezujoče
Ker gre za urejanje dolžne skrbnosti podjetij tudi področju okolja, bi morali biti vplivi na okolje in podnebne spremembe tudi pomemben del predstavljene zakonodaje. Predlog podjetjem sicer nalaga prilagoditev in uskladitev poslovnih strategij s trajnostnim razvojem in ciljem omejiti segrevanje pri 1.5 stopinjah Celzija iz Pariškega sporazuma, a se pri tem poraja dvom, koliko bodo te zaveze tudi res obvezujoče za podjetja.
Predlog je zdaj na poti usklajevanj in pogajanj med državami članicami in Evropskim parlamentom. Evropski parlament je že lani sporočil, da se bo zavzemal za ambiciozno zakonodajo. Organizacije civilne družbe si bomo prizadevale, da bodo tudi države članice stopile na pot resničnega preprečevanja škode in določile pravila delovanja za podjetja. Pri tem je pomembno, da ne klonejo pod pritiskom lobiranja, ki je bilo intenzivno že v času priprave predloga.
Objava Evropske komisije: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_22_1145
Kontakt za medije: Živa Kavka Gobbo, [email protected], 041/872 473
