Ljubljana, 14. november – Slovenija je napredovala iz 50. na 41. mesto, a ostaja med manj uspešnimi državami v boju proti podnebnim spremembam. Slovenija je v letošnjem letu le sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga, a pri številnih indikatorjih ni dosegla opaznejšega napredka.

To so rezultati iz danes objavljene 18. izdaje poročila o napredku držav pri boju proti podnebnim spremembam – Climate Change Performance Index (CCPI) 2022, ki ga pripravljata nemška nevladna organizacija Germanwatch in nemški inštitut NewClimate Institute v sodelovanju z mrežo Climate Action Network (CAN) International. Poročilo ocenjuje napredek 59 držav in Evropske unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Kot nacionalni ekspert pri pripravi poročila je sodelovala tudi Barbara Kvac iz Focusa.

Slovenija je ocenjena z oceno »nizko« pri kategorijah zmanjševanja emisij, podnebna politika  in raba energije, oceno »srednje« pa je prejela na področju obnovljivih virov energije, predvsem zaradi napovedanih trendov in ukrepov. Podrobno oceno si lahko ogledate na povezavi.

Sprejeta strategija za izstop iz premoga Sloveniji dviga mesto na lestvici CCPI, vendar ambicije pri podnebnih politikah še vedno niso dovoljšne za dosego cilja povečanja globalne temperature za največ 1,5 °C. Napredek je (pre)počasen, pogosto pa je – kot na primer pri spodbujanju obnovljivih virov energije – poleg regulativne ureditve še večja težava pri implementaciji ukrepov.

Problematično je tudi nadaljevanje subvencioniranja fosilnih goriv, pri čemer so predvidene nove subvencije za velike industrijske porabnike energije. Prav tako je premalo ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju, saj se načrtuje gradnja novih cest, obenem pa tudi nadaljevanje subvencioniranja fosilnih goriv za tovorna vozila.

Za dvig na lestvici CCPI mora Slovenija vpeljati ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po energiji v prometnem sektorju in v praksi narediti večje korake za podporo obnovljivim virom energije. Slovenija mora tudi okrepiti svoje podnebne in energetske cilje, da bi bili le ti v skladu s Pariškim sporazumom, in postopno odpraviti subvencije za fosilna goriva.

Nobena od 59 držav, ki so uvrščene na CCPI (največje svetovne producentke emisij), ni na poti do cilja povečanja globalne temperature za največ 1,5 °C. Celotno poročilo o letošnjem CCPI najdete tule.