Na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami je Slovenija zdrsnila s 44. na 51. mesto in tako zasedla zadnje mesto med državami članicami EU. Slovenija je tudi ena od držav, ki so najbolj nazadovale pri dinamiki znižanja emisij in učinkovitosti podnebne politike.
Indeks uspešnosti boja s podnebnimi spremembami – Climate Change Performance Index 2021 (CCPI) – je izračunan na podlagi podatkov za leto 2018. V kategorijah izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost je Slovenija dobila oceno “nizko” (low), v kategoriji podnebne politike pa oceno “zelo nizko” (very low). Rezultat gre pripisati odsotnosti vsakršne podnebne politike in neresnosti v naslavljanju podnebne krize. Država še ni sprejela dolgoročne podnebne strategije do 2050, nimamo določene poti do podnebne nevtralnosti, Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki sam po sebi ni skladen z zavezami Pariškega sporazuma, pa se ne izvaja.
Analiza je zajela 57 držav, vključno s celotno EU. Primerjava s podatki za leto 2018 je pokazala, da so se emisije, čeprav so upadle v nekaj več kot polovici držav, na globalni ravni celo nekoliko povečale.
Rezultati so res zaskbljujoči, saj nobena od držav, ki skupaj prispevajo 90 % emisij toplogrednih plinov, še ni na poti znižanja izpustov toplogrednih plinov v skladu s Pariškim podnebnim dogovorom in tako so prva tri mesta ostala prazna.
Na prvem mestu med državami je sicer že četrto leto pristala Švedska, najslabše na svetu pa naslavljajo podnebno krizo v ZDA, družbo pa ji na repu lestvice delajo preostale velike gospodarske velesile. Največji napredek je dosegla Portugalska.
EU kot celota je zasedla 16. mesto, kamor je napredovala z 22. mesta in to pomeni nezanemarljiv napredek na ravni evropske politike, ki je posvojila cilj doseči podnebno nevtralnost do 2050. Sicer pa se je ponovno izkazalo, da izkrivljajo sliko evropskega boja s podnebnimi spremembami članice iz srednje in vzhodne Evrope. Slovenija in Madžarska sta prekosili celo Poljsko s svojim povečanjem emisij toplogrednih plinov, nizko ravnijo naložb v OVE in energetsko učinkovitost ter mankom nacionalne podnebne politike.
Climate Change Performance Index 2021 je raziskava, ki so jo pripravili nemška nevladna organizacija Germanwatch, nemški inštitut New Climate Institute in mreža okoljskih nevladnih organizacij Climate Action Network (CAN). Države so analizirali v štirih kategorijah oziroma glede na 14 kazalnikov. Pri pripravi smo sodelovali tudi Focus in Umanotera.
Na CCPI lestvici 2018 je bila Slovenija na 31. mestu, na lestvici 2019 na 43. in lestvici 2020 na 44. mestu.
