Avtor prispevka: Aljoša Šikovec
Junija letos čakajo Slovenijo, tako kot tudi druge države članice Evropske unije, evropske volitve. V Sloveniji je odstotek udeležbe volivcev na evropskih volitvah precej nižji od evropskega povprečja. Ta se povprečno v Evropi vrti okrog 45%, medtem ko udeležba v Sloveniji dosega povprečno le med 25% in 30%. Čemu se Slovenci ne odločajo za pristop k volitvam? Jih evropska politika ne zanima?
V sklopu evropskega projekta Moj upor – moja demokracija smo ugotovili, da, vsaj pri mladih, zanimanje za (evropsko) politiko še kako obstaja. Na drugem mednarodnem srečanju Moj upor – moja demokracija, ki je potekalo v Krakovu, so imeli mladi priložnost izvedeti kako Evropska Unija sploh deluje, stkati nove prijateljske vezi in predstaviti svoje poglede na pereče probleme današnjega časa. S pomočjo delavnic so z vrstniki iz drugih držav primerjali in diskutirali o problemih kot so zdravstvo, migracije, okoljska kriza, izobraževanje, človekove pravice… Na koncu tega procesa so mladi oblikovali jasne zahteve o tem, kaj si želijo od evropske politike. Te se bodo oblikovale v mladinski manifest, ki ga bomo predstavili v Bruslju v evropskem parlamentu junija letos.
Poleg delavnic snovanja mladinskega manifesta, so mladi ob ogledu Krakova spoznavali zgodovino uporniških gibanj na Poljskem, ki so se borila proti nepravičnosti, kamor so sodili tudi nedavni protesti za pravico do splava.
Predzadnji dan srečanja je bil namenjen obisku Auschwitza, ki je mlade opomnila na to, česa vsega je zmožen človek in kam nas lahko pripeljejo slabe odločitve, kar je še posebej pomembno v trenutni svetovni situaciji.
Mlade politika definitivno zanima. Jasno zastopajo svoja stališča in si želijo vplivati na evropsko politiko. Potrebno jih je le spodbuditi in jim pokazati na kakšne načine lahko pristopijo in svoje željene cilje tudi dosežejo.
-
- Mladi spoznavajo zgodovino uporniških in protestnih gibanj v Krakovu.
-
- Na drugem mednarodnem srečanju oblikujejo zahteve za politike.
-
- Med seboj usklajujejo pričakovanja od odločevalcev.
-
- Zahteve do odločevalcev so strnili v besedila za Manifest mladih.
-
- Mladi na drugem mednarodnem srečanju oblikujejo zahteve za politike.
-
- Oblikovanje zahtev in pričakovanj za prihodnost.
-
- zahteve morajo biti usklajene v mednarodni skupini.
-
- Vsak je prispeval k zahtevam za prihodnost.
-
- Poljski partnerji so predstavili zgodovino uporniških in protestnih gibanj v Krakovu.
-
- Mladi so spoznali zgodovino delavstva in preseljevanja.
-
- Zgodovina uporniških in protestnih gibanj v Krakovu je pestra in še danes živa.
-
- Obiskali so Auschwitz in spoznavali grozote, ki se ne smejo več ponavljati.
-
- Mladi so obiskali Auschwitz in spoznavali grozote, ki jih je sposoben človek.
-
- Mednarodno srečanje so zaključili utrujeni, a polni vtisov in pripravljeni na naslednji korak.
O projektu:
S projektom Moj upor – moja demokracija želimo spodbuditi mlade k politični aktivnosti, pokazati, da niso samo volitve tiste, ki nam omogočajo, da je naš glas uslišan, ter jim pomagati realizirati cilje in zahteve, ki jih imajo do evropske politike. Pri projektu Moj upor – moja demokracija sodelujejo štiri članice Evropske unije (Slovenija, Avstrija, Italija in Poljska). Po izvedenih delavnicah znotraj svoje države je novembra 2023 sledila prva mednarodna konferenca v Bologni, v začetku marca pa nas je pot vodila na Poljsko. Junija bomo obiskali še evropski parlament.
Projekt sofinancira evropska komisija, program CERV. Aktivnosti projekta so v izključni odgovornosti izvajalcev projekta. Stališča, izražena v projektu ne odražajo nujno stališč financerjev.
