moja revolucija

[Sporočilo za javnost] Mladi v Evropskem parlamentu predali manifest 2.0 #MyRevolution

BRUSELJ – Več kot 30 mladih iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Italije je v Evropskem parlamentu predalo srednjeevropski mladinski manifest, ki je nastal v okviru projekta štirih nevladnih organizacij „Moja revolucija“. Na okrogli mizi v sredo, 4. decembra 2019, jim je prisluhnilo 5 evropskih poslancev iz petih držav. Prisluhnili so njihovim idejam in pričakovanjem, kar je bil za najpogosteje spregledano in preslišano mladino zelo pomemben dogodek.

Izkušnje gibanj v poznih 60ih za današnjo mladino

Manifest, ki so ga predstavili, je nastal na več lokalnih, nacionalnih in na dveh mednarodnih mladinskih srečanjih na Dunaju in v Krakovu. K razmisleku smo jih spodbudili z obujanjem spominov na študentska gibanja v poznih 60ih in zgodnjih 70ih letih 20. stoletja. Dodajali smo tudi zanimivosti iz kasnejših revolucij po svetu (arabska pomlad, podnebna gibanja itd.), predvsem pa smo se osredotočali na zahteve, ki so jih imeli mladi v vseh teh revolucionarnih gibanjih.

Želje in zahteve mladih udeležencev smo sproti beležili in nastal je manifest z imenom Central European Youth Manifesto 2019“, ki ga je sooblikovalo več kot 300 mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije in Poljske. Udeleženi mladi prihajajo iz različnih družbenih in socialnih okolij, predvsem pa niso zastopani v strukturah moči. Sami so izbrali 8 kategorij, v katerih so razvili svoje ideje za lepšo prihodnost vseh v Evropski uniji. Kategorije pokrivajo: kritika sistema, ki presega nosilno zmogljivost našega planeta, varovanje okolja, podnebne spremembe in pravice živali, človekove pravice, mediji in politična participacija, izobraževanje, zdravstvo in sociala, potrošništvo in prosti čas, migracij in mobilnost, zaposlovanje in delo.

Kaj si želijo današnji mladi?

V vseh kategorijah si predvsem želijo večje vključenosti in da dajo nosilci moči več teže njihovim predlogom. Celotno besedilo manifesta mladih iz srednje Evrope je dostopno na tej povezavi, tukaj pa je nekaj konkretnih zahtev, ki so jih v Evropskem parlamentu jasno in glasno predstavili tudi mladi iz Slovenije:

Medtem ko je naša družba dosegla sisteme za participativno odločanje, demokracijo in povezala države z rahljanjem meja, opažamo tudi nasprotne trende krepitve nacionalnih meja. To ogroža življenja tistih, ki morajo zapustiti svoje domove zaradi nasilja ali okoljskih razlogov. V pravih demokracijah bi morali prepoznati vsakega posameznika skupaj z vsemi človekovimi pravicami. Zaprte meje onemogočajo učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi izzivi, ki zahtevajo skupno akcijo. Podnebno krizo moramo reševati skupaj. V EU imamo strukturo, ki nam to omogoča, moramo jo uporabiti.

  • Potrebno je ozaveščanje na evropski ravni o alternativnih ekonomskih sistemih, vključno z dojemanjem dela, omejevanjem potrošništva in oglaševanja, ter spodbujanje skupnostnih in participativnih procesov, kjer so mladi enakopravni partnerji odraslim.
  • Pravična trgovina bi morala postati standard v okviru dobavnih verig izdelkov in storitev v Evropi, vključno s trgovinskimi sporazumi, kjer bi morali biti postavljeni okoljski standardi in standardi na področju dela in človekovih pravic tudi za partnerje držav izven EU.
  • 100% obnovljivi viri energije bi morali biti obvezni, prepovedati bi morali embalažo za enkratno uporabo. Potrebno bi bilo sankcionirati kršitelje in onesnaževalce.
  • Vključevanje mladih v odločanje na ravni EU bi moralo biti normalno.
  • Zahtevamo nično toleranco do diskriminacije na podlagi spola, spolne identitete, barve kože, religije in kulture ter spoštovanje človekovih pravic za vse.
  • Izobrazba bi morala biti pravica vseh, zato bi moralo biti izobražebvanje brezplačno dostopno vsem mladim. Toleranca in spoštovanje kot vrednosti bi morali biti del izobraževanja in vzgoje od samega rojstva naprej. Vse ravni šolstva bi morale biti brez nasilja in sovražnega govora, ter bi morale biti polne ustvarjalnosti in strpnosti.
  • Zagotoviti je potrebno zdravstvene in socialne storitve najvišje kakovosti v vseh evropskih državah, ki bi rahljale trenutno neravnovesje med bogatimi in revnimi.
  • Vzpostaviti bi bilo potrebno institucijo na evropski ravni za podporo ljudem s statusom mednarodne zaščite in prosilcem ter tudi tistim brez dokumentov, s čimer bi se izognili sovražnim politikam nekaterih držav članic.

Poleg predstavnikov Avstrije – Bettina Vollath (S&D), Poljske – Sylwia Spurek (S&D), Italije – Pierfrancesco Majorino (S&D), predstavnice Zelenih iz Nemčije se je okrogle mize udeležila tudi Irena Joveva (Renew). Slovenska evroposlanka je bil navdušena nad angažiranostjo in artikulacijo mladine, ki so postavili veliko zahtev. Mlade je opozorila na zapletene strukture odločanja na ravni Evropske Unije in predstavila vlogo in moč odločanja posameznice v Evropskem parlamentu. Čas za mlade so si tokrat vzeli tudi predstavniki Evropske komisije in pa nekaj predstavnikov evropske civilne družbe.

Okrogla miza v Evropskem parlamentu je zaključni del projekta „Moja revolucija 1968/69 – refleksije za današnjo mladino“ – to je skupni projekt štirih nevladnih organizacij iz Avstrije (Südwind), Italije (GVC We world), Poljske (BRF) in Slovenije (Focus) s podporo občine Bologna in Inštituta za izobraževanje odraslih na Dunaju (VHS Wien). Projekt je deloma financiran iz programa Evropske unije Evropa za državljane – Evropski spomini.

 

Nekaj fotografij najdete tudi na Instagramu: https://www.instagram.com/myrevolution18/

Za več informacij o #MyRevolution se obrnite na [email protected] ali [email protected]

Kreativne predstavitve zahtev mladih: