Ljubljana, 8. april 2019 – Na današnjem posvetu »Energetska revščina in kakovost zraka« so strokovnjaki izpostavljali povezave med obema problemoma. Pereč problem energetske revščine v precejšnji meri vpliva na slabo kakovost zraka, predvsem zaradi zastarelih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov in štedilnikov ter nepravilnega kurjenja v gospodinjstvih. Tako prekomerno onesnaženje, kot tudi izpostavljenost mrazu, vlagi in plesni v stanovanjih, negativno vplivajo na zdravje ljudi. Ukrepi, ki naslavljajo energetsko revščino se morajo prvenstveno nanašati na izboljšanje kakovosti bivanja v gospodinjstvih, če je le možno, naj hkrati naslavljajo prekomerno onesnaženost zraka.

Slovenija se uvršča v polovico držav EU z višjo stopnjo energetske revščine. Razen tega se sooča tudi s problemom prekomerne onesnaženosti zraka, celo do te mere, da je bilo za 7 območij v Sloveniji potrebno pripraviti Odloke o načrtih za kakovost zraka, ki so glavni vzvod za zmanjšanje onesnaženosti zraka na območjih, ki sodijo v razred največje obremenjenosti z delci PM10.

Obe problematiki sta tesno povezani, saj energetska revščina opazno vpliva na slabo kakovost zraka. Velik izziv predstavljajo predvsem stare peči in štedilniki, ki so energetsko neučinkoviti in brez filtrov, kar vodi v prekomerne emisije onesnaževal, predvsem delcev PM10. Prekomerno onesnaženje negativno vpliva na zdravje ljudi, predvsem na najbolj ogrožene skupine, otroke in starostnike ter osebe s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Razen tega kronična izpostavljenost mrazu, vlagi in plesni ogroža duševno in fizično zdravje prebivalcev.

Pomembno je, da se ukrepi, ki naslavljajo energetsko revščino, prvenstveno nanašajo na izboljšanje kakovosti bivanja v gospodinjstvih. Idealno je, če ukrepi obenem naslavljajo tudi prekomerno onesnaženost zraka. Tu pridejo v poštev ukrepi zmanjšanja in učinkovite rabe energije: energetska sanacija objektov, zamenjava ogrevalnih sistemov z bolj učinkovitimi in okoljsko manj škodljivimi; potrebno pa je tudi ozaveščanje in informiranje.

Dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus je poudaril: “Ukrepi na področju energetske revščine imajo številne pozitivne sinergijske učinke, med drugim tudi na izboljšanje kakovosti zraka v lokalnem okolju. Četudi, mora biti glavni kriterij pri izboru ukrepov, da ciljajo na socialno najbolj ogrožene segmente prebivalstva, pa je dobro prioritizirati tudi tiste, ki prebivalcem prinašajo bolj čist zrak in posledično zmanjšujejo negativnih vpliv onesnaženega zraka na zdravje.”

Katarina Kafadar iz Eko sklada je opisala ukrepe Eko sklada, ki ciljajo na izboljšanje energetske učinkovitosti v energetsko revnih gospodinjstvih. Poudarila je: »Sredstev je dovolj, vendar so težave pri razdeljevanju. Problem je neosveščenost pa tudi to, da se socialo ogroženi ljudje ne želijo izpostavljati ali celo ne zaupajo v državo, da bodo prejeli subvencijo. Tudi izpolnjevanje vlog jim predstavlja velik izziv, zato prek svetovalcev ENSVET nudimo tudi podporo pri izpolnjevanju vlog.«

V okviru Eko sklada deluje tudi mreža ENSVET, ki nudi individualno in neodvisno energetsko svetovanje ter informacijske izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti občanom v lokalnem okolju. Centri za socialno delo lahko prejemnike socialne pomoči spodbudijo, da se prijavijo na energetsko svetovanje na domu pri omenjeni mreži. Ob obisku dobijo gospodinjstva paket naprav za izboljšanje energetske učinkovitosti, kot so varčne žarnice, tesnila, nastavki za pipe ipd. Irena Bolje Karlovšek iz Ekosklada je pri tem izpostavila: »Težave so na centrih za socialno delo, ki so preobremenjeni in premalo spodbujajo prejemnike socialnih pomoči, da se prijavijo na brezplačno energetsko sodelovanje. Iz leta v leto opažamo, da so vedno aktivno isti Centri za socialno delo, isti upravniki stavb in iste enote Karitasa. Veliko več se dogaja v vzhodni Slovenji, medtem ko v zahodni veliko zatišje na tem področju.«

Veliko je na področju onesnaženja zraka pa tudi energetske revščine storila občina Zagorje ob Savi, ki sodi med občine, ki so močno obremenjena s PM delci. Matej Drobež, vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Občine Zagorje ob Savi, je povedal: »V občini Zagorje ob Savi je prepovedano kurjenje na prostem v strnjenih naseljih, namenjamo subvencije za zamenjavo načina ogrevanja, ne zanemarjamo pa tudi ozaveščanja in obveščanja prebivalcev. Pred začetkom kurilne sezone vsa gospodinjstva prejmejo navodila o pravilnem kurjenju, redno pa na spletni strani občine in v lokalnih medijih obveščamo o aktualnih razpisih in preseganjih mejnih vrednosti delcev.« Dodal je še: »Za našo občino je zelo pomembno, da zmanjšamo rabo peči na trda goriva, saj ljudje, ki so v stiski, v teh pečeh kurijo nekvaliteten in neprimerno sušen les pa tudi odpadke. Iz tega vidika bi raje videli višje subvencije Eko sklada za toplotne črpalke ter daljinske sisteme na lesno biomaso, namesto za nove kurilne naprave na trda goriva.«

Poleg omenjenih sta imela predstavitvi tudi Katarina Trstenjak iz Inštituta Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitosti, ki je predstavila analizo uspešnosti ukrepov na področju energetske revščine ter Tomaž Gorenc iz Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, ki je predstavil povezavo med onesnaženim zrakom in zdravjem.

V razpravi ob koncu se je izpostavilo pomembnost povezovanja z socialnimi akterji, ki so bolj vključeni v delo s socialno šibkimi, saj je zelo pomembno, da ljudi ne stigmatiziramo, hkrati pa jih morajo ukrepi na področju energetske revščine doseči.

—

Kontakt

dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj, 01 515 40 80, [email protected]

Več informacij:
V društvu Focus trenutno izvajamo štiri projekte na temo energetske revščine: InventAir, IDEA, ENGAGER in Energise. Prek njih povezujemo problematiko onesnaženega zraka z energetsko revščino, zato smo še posebej osredotočeni na zasavsko regijo in Zagorje ob Savi, pripravljamo interaktivne materiale in orodja za naslavljanje energetske revščine, soustvarjamo interdisciplinarno znanje o energetski revščini ter raziskujemo vedenjske navade, povezane z rabo energije v gospodinjstvih.

Focus, društvo za sonaraven razvoj dogodek organizira v sklopu projekta InventAir, ki je financiran s strani programa EUKI Nemškega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost.