[Sporočilo za javnost] Zaključni kolesarski zajtrk v Ljubljani

Ljubljana, 15. 6. 2018 – Focus, društvo za sonaraven razvoj je v maju in juniju skupaj z lokalnimi kolesarskimi organizacijami pripravilo štiri kolesarske zajtrke po Sloveniji. Začeli smo v Mariboru, nadaljevali v Kranju in Kopru, kot zadnji pa je bil na vrsti kolesarski zajtrk v Ljubljani, ki se je zgodil že četrto leto zapored.

Zajtrki za kolesarje in kolesarke so namenjeni spodbujanju vsakodnevnega kolesarjenja v službo ali v šolo ter po opravkih. Navidez nepomembna odločitev o potovalnem načinu je vse prej kot nepomembna, če upoštevamo, da je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov in onesnaženje zraka z drobnimi delci, ki močno vplivajo na naše zdravje.

Vse statistike kažejo, da je žal avtomobil še vedno najpogostejše prevozno sredstvo, prav zato so pomembni vsi načini spodbujanja drugih, okolju bolj prijaznih prevoznih sredstev. Kolesarski zajtrki uvajajo razumevanje kolesa kot vsakdanjega prevoznega sredstva, ki ne spremlja motoriziran promet, ampak ga povsem nadomešča. Razdalje, ki jih dnevno premagujemo z avtomobili, so pogosto kratke in jih brez večjega napora lahko opravimo s kolesom.

Pogosto posameznikom zmanjka samo malo volje, čeprav z aktivnim prihodom v šolo ali službo na drugi drugi strani naredimo tudi nekaj dobrega zase. Kot nagrado za tiste, ki se tega že zavedajo in s svojim zgledom vsakodnevno promovirajo kolesarjenje, pa smo zastavili kolesarske zajtrke. V vseh krajih, kjer smo jih organizirali, smo naleteli na veliko navdušenje lokalnih privržencev kolesarjenja. Izkazalo se je, da povsod obstaja veliko zanimanje za vsakodnevno uporabo kolesa ter da je vedno več zavedanja o koristih kolesarjenja v vsakodnevnem življenju. Seveda pa med posameznimi kraji obstajajo razlike, medtem ko jim je skupno spopadanje s slabo kolesarsko infrastrukturo.

Josip Rotar iz Mariborske kolesarske mreže je povedal: »Največja prepreka pri razvoju kolesarjenja v Mariboru je, da nimamo na strani pristojnih služb pravega sogovornika. Kadar občina pobarva pločnik z rdečo barvo in razglasi kolesarsko stezo, je za njih zgodba zaključena, za nas pa se šele začne. Zato je pomembno nenehno vzpodbujati, opozarjati in izobraževati o kolesarjih v prometu, saj bi bilo brez tega v prometu, zlasti med kolesarji, še več nesreč in slabe volje. Kolesarjenje kot aktivnost in kot del prometnega sistema je potrebno vztrajno in načrtno razvijati.«

Andrej Zalokar, vodja Komisije varno kolesarim (KVK) iz Kranja je mnenja, da je komisija, ki deluje kot svetovalni organ župana na področju kolesarjenja, dober model za vzpostavitev dialoga in spodbujanje kolesarjenja v Kranju: »KVK sestavljamo predstavniki NVO, policije, študentov, srednješolcev, upokojencev, medijev in občinskih uradnikov. Kolesarji imamo v občinskem proračunu rezerviranih 24.000 evrov za promocijo in izobraževanje. Na področju infrastrukture sodelujemo pri prijavah na EU projekte, sodelovali smo pri pripravi CPS, sistema za izposojo koles,.. skratka ‘uradni organi’ nas imajo za dostojne sogovornike in pomočnike. Marsikaj, kar smo si zadali za cilj, se je tudi uresničilo. In da ne bo sama hvala – ni nam uspelo, vsaj za zdaj še ne, da bi KVK institucionalizirali in da bi bi dobila enak status, kot ga imajo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so uzakonjeni z odlokom mestnega sveta. Mi že vemo da, če ‘pade’ župan, potem ‘pade’ tudi KVK.«

Izak Pogačar iz Kolesarske mreže obala je mnenja, da je spodbujanje kolesarjenja v Kopru pomembno zaradi preskoka miselnosti in posledično zmanjševanja potreb in odvisnosti od osebnega avtomobila, ki v obliki parkirišč zaseda velik del javnega prostora v in ob starem mestnem jedru. »V preteklosti je bila okoli mestnega jedra izgrajena solidna kolesarska infrastruktura, ki pa jo iz vidika večje varnosti funkcionalnosti in varnosti kolesarjev potrebno povezati. Prav tako je glede na povečano število kolesarjev v mestu potrebno razširiti kolesarske vpadnice proti mestnemu jedru ter urediti vodenje kolesarjev po mestnem jedru. Z dogodkom na Trgu Brolo v Kopru smo simbolično podprli idejo o preureditvi centra mesta v trajnostno oblikovan kvalitetni javni prostor, namenjen pešcem in kolesarjem in prebivalcem mestnega jedra, ki bo privlačen tudi za obiskovalce centra mesta Koper,« dodaja Pogačar.

Tudi v Ljubljani, ki zaseda 8. mesto na lestvici kolesarjem prijaznih mest in kjer se veliko spreminja na bolje, je še veliko prostora za izboljšanje, pravijo v Ljubljanski kolesarski mreži. »Čeprav nas čaka kar nekaj večjih investicij v kolesarsko infrastrukturo, občina pa nas vedno bolj vključuje v dialog, so kolesarji v Ljubljani po izkušnjah sodeč še vedno najbolj nezadovoljni s kolesarskim omrežjem (zlasti z neudobnostjo in nepovezanostjo), krajami koles in prometno kulturo. Zato si želimo, da občina in Ljubljanska urbana regija še bolj pospešita vlaganja v kakovostno kolesarsko infrastrukturo pa tudi v umirjanje prometa in ozaveščanje vseh udeležencev v prometu. Pri tem poudarjamo, da je treba z vidika infrastrukture slediti najboljšim praksam – ni primerno, da se kolesarska infrastruktura ureja po minimalnih standardih, ki ne zagotavljajo zadostne varnosti, udobja, povezanosti, direktnosti in privlačnosti kolesarskega omrežja. Kolesarjenje ima že zdaj v Ljubljani zelo pomembno vlogo z vidika zmanjševanja zastojev, onesnaženosti zraka, zdravja prebivalcev in kakovosti bivanja v mestu, zato si želimo, da ga občina temu primerno tudi obravnava tako na strateški kot izvedbeni ravni. Želimo doseči, da kolesarjenje postane enakovreden ali celo najbolj pomemben element v prometnem sistemu, ne pa da pride na vrsto, če sta slučajno prostor in/ali denar na voljo ali šele potem, ko smo zadovoljili potrebe motornega prometa,« je povedala Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže.

 

»Če se na področju vzpodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti dogajajo minimalni premiki, pa se na drugi strani preprečevanje oziroma oteževanje dostopa z osebnim avtomobilom še vedno tretira kot neodgovorno. V smislu – seveda bomo zgradili del kolesarske steze in uredili pločnik, vendar pa je nujno treba obenem zgraditi ali razširiti cesto. Za korenite spremembe je potrebno poleg spodbujanja trajnostnih načinov mobilnosti tudi oteževati netrajnostne načine. Če je vožnja z avtomobilom manj udobna izbira, se je bo posluževalo manj ljudi,« je dodala Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Bojan Žižek iz Slovenske kolesarske mreže je povedal: “Veseli nas, da se v številnih slovenskih mestih, občinah, podjetjih in pri posameznikih dogaja premik v razmišljanju v smeri razvoja trajnostnega prometa, ob tem pa vse deležnike vzpodbujamo, da bi razvoj potekal v smeri sistemsko podprtih rešitev. Kolesarjenje v slovenskih mestih in občinah bo prijetno in varno, če bodo odgovorni v fazi načrtanja in izvedbe zagotovili povezano in kvalitetno izvedeno kolesarsko infrastrukturo, prostore za parkiranje koles v bližini javnih inštitucij. Prednosti kolesarjenja in promocije fizične aktivnosti zaposlenih pa prepoznavajo tudi podjetja, za katere bomo tudi v prihodnje organizirali podporne in promocijske aktivnosti, kot so akcija Pripelji srečo v službo in Certifikat kolesarjem prijazen delodajalec, ki jih soorganiziramo s partnerji.”

Kolesarske zajtrke organiziramo v okviru Partnerstva za okolje in zdravje, ki ga vodi Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR). Cilj tega projekta, ki ga financira Ministrstvo za zdravje, je opolnomočenje mladih in splošne javnosti na področju okolja in zdravja ter dvig ozaveščenosti o okoljskih vplivih na zdravje ljudi ter človeških vplivih na okolje.

“S pomočjo kolesarski zajtrkov želimo predvsem med mladimi spodbujati kolesarjenje kot eno od ključnih oblik aktivne mobilnosti, ki krepi zdravje in prispeva k bolj čistemu okolju. Polovica potovanj z avtom je namreč krajših od petih kilometrov. To razdaljo lahko mnogokrat hitreje premagamo s kolesom, hkrati pa pozitivno vplivamo na osebni okoljski odtis ter zadostimo potrebo po dnevni telesni aktivnosti. Tako pridejo kolesarji v šolo ali na delo bolje pripravljeni kot vozniki, šolarji ali zaposleni, ki redno kolesarijo, pa imajo tudi manj izostankov v šoli ali na delovnem mestu, zato bi po bi morale šole in delodajalci po našem mnenju bolj spodbujati kolesarjenje,” je povedal Tomaž Gorenc, IMZTR, koordinator Partnerstva za okolje in zdravje.

Več informacij:

Katjuša Šavc, [email protected]