Kaj lahko države članice storijo za boj proti netrajnostnim biogorivom in spodbujanje čistejših alternativ?

Konec leta 2023 je bila sprejeta direktiva (EU) 2023/2413 glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov, ki med drugim obravnava tudi rabo biogoriv ter drugih alternativnih goriv v prometu. Države članice jo morajo v svojo zakonodajo prenesti do maja 2025. V Sloveniji se bo tako med drugim kmalu odpiral Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Šlo bo za težavno nalogo, saj se ambicija za obnovljive vire v prometu znatno poveča, hkrati pa se vrata odpira biogorivom, ki so najbolj netrajnostni vir in način zmanjševanja emisij ogljika v prometnem sektorju. V Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu Slovenije so sicer biogoriva v nadaljnjih desetletjih začrtana v visokih deležih, vprašanje pa je, na kakšen način bomo dosegli te cilje.

O direktivi EU o spodbujanju uporabe energije iz OVE smo ob njenem sprejetju že pisali.

Višji cilj za obnovljive vire v prometu še vedno daje prednost biogorivom

Sprememba splošnega cilja za obnovljive vire energije v prometnem sektorju (RES-T) bo do leta 2030 povečala količine potrebnih biogoriv – z novim 29-odstotnim ciljem za energijo. Ta bo še vedno naklonjen biogorivom iz rastlin, ki bi lahko potencialno povzročile negativne spremembe v rabi tal. Stanje na področju omejitve proizvodnje biogoriv za hrano in krmo ter pomanjkanje učinkovitega ukrepanja za odpravo palmovega in sojinega olja pred letom 2030 sta še vedno ključni vprašanji, ki ju morajo reševati države članice.

Povečanje za napredna in odpadna biogoriva

Pričakuje se povečanje obsega naprednih in odpadnih biogoriv, saj se spodbuja ne le doseganje cilja RES-T, temveč tudi širitev nominalnega obsega, ambicioznejše spremembe podciljev za biogoriva iz dela A, širitev seznama goriv iz Priloge IX in dodatno povpraševanje po teh gorivih v pomorskem sektorju ReFuelEU in FuelEUM. To lahko prinese resne negativne okoljske in podnebne posledice ter vodi v goljufije.

Priporočila za nacionalne odločevalce

Države članice imajo z novo direktivo RED III več zakonitih možnosti za izboljšanje kakovosti obnovljivih goriv do leta 2030. Ukrepati morajo vzporedno, da omejijo nadaljnjo rabo biogoriv in zmanjšajo netrajnostni razvoj naprednih in neobnovljivih biogoriv.

Glavni cilj priporočil, ki jih je pripravila organizacija Transport & Environment, je preučiti možnosti, ki jih imajo države članice na voljo za zaustavitev trenda netrajnostnih rešitev, kot so biogoriva iz poljščin in sporen uvoz odpadkov, ter za prehod na čistejše alternative za razogljičenje prometnega sektorja.

  • Ciljni delež OVE v prometu po usklajenem predlogu direktive je 29 %, vendar je v primeru, da država načrtuje nižjo uporabo biogoriva na osnovi pridelkov, ki se uporabljajo za hrano in krmo, možno znižati delež skladno s spremembo 26. člena direktive, kar je izkoristila Slovenija, zato je ciljni delež 26 %.
  • Države članice bi morale še dodatno zmanjšati zgornjo mejo za hrano in krmo s takojšnjo opustitvijo palmovega in sojinega biogoriva ter v skladu s tem znižati svoj cilj RES-T.
  • Omejitev upoštevanja vmesnih posevkov (ki niso zajeti v Prilogi IX) pri doseganju cilja RES-T.
  • Zahteva, da gospodarski subjekti posredujejo več informacij o izpolnjevanju trajnostnih meril za biogoriva, in razkritje informacij za vsakega dobavitelja goriva, da se poveča preglednost.
  • Ohranitev podcilja za napredna biogoriva na 3,5 % in povečanje podcilja za obnovljiva goriva nebiološkega izvora (RFNBO), na 2 %.
  • Omejitev ali izključitev problematičnih surovin iz Priloge IX, kot so vmesni posevki, posevki na močno degradiranih zemljiščih, gozdni ostanki itd. iz prištevanja k obnovljivim ciljem.
  • Izključitev kategorije 3 maščob, destilatov palmovih maščobnih kislin (PFAD), zalog in derivatov melase in mila ter uvoza UCO in živalskih maščob kategorije 1 in 2 iz upoštevanja pri ciljih za obnovljive vire energije v prometu.
  • Ugotavljanje domače razpoložljivosti naprednih in odpadnih biogoriv s posebnim poudarkom na hierarhiji odpadkov, kaskadnem načelu, biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah.
  • Boj proti goljufijam s celovitim pregledom sistema certificiranja za biogoriva.
  • Direktna elektrifikacija in poseben kreditni mehanizem (vključno z zasebnim polnjenjem) za nagrajevanje uporabe obnovljive električne energije v prometu bi morala biti prednostna naloga za dekarbonizacijo cestnega sektorja. V sektorjih, ki jih je težje elektrificirati, kot sta letalstvo in prevoz na dolge razdalje, pa je potrebno spodbujati goriva, kot je vodik.

Celoten dokument je na voljo tukaj.