Stroka je enotna: Zmanjšati moramo emisije iz malih kurilnih naprav

Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer je zrak zaradi delcev PM10 najbolj onesnažen. Kljub postopnemu izboljšanju kakovosti zraka so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim dnevnim vrednostim teh delcev, ki letno povzročijo do 1.400 prezgodnjih smrti. Glavna vira onesnaženja sta promet in ogrevanje, pri čemer so eden največjih virov onesnaževanja individualna kurišča na lesno biomaso. V letu 2021 so mala kurišča prispevala kar 73 % izpustov PM2,5, cestni promet pa 6 %. Današnji posvet v organizaciji okoljske organizacije Focus in CIPRE Slovenija, ki je združil polno dvorano različnih strokovnjakov, je eden izmed korakov k reševanju teh izzivov, saj bo treba za učinkovite rešitve združiti moči in sprejeti ambicioznejše ukrepe, predvsem pa delati več na ozaveščanju javnosti. 

Kakšen zrak dihamo v Sloveniji? 

Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi. Vsak dan vdihnemo več kot 10.000 litrov zraka, s katerim v telo vnesemo tudi škodljive snovi. Ta tihi ubijalec je eden najresnejših javnozdravstvenih problemov, saj v Sloveniji letno povzroči do 1.400 prezgodnjih smrti. V Sloveniji sta najbolj izražena izziva čezmerne ravni delcev PM10 in ozona, pojasni Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje, kjer izvajajo meritve kakovosti zraka na 23 merilnih mest po Sloveniji, pretežno v večjih mestih. “Če bi že upoštevali nove strožje mejne vrednosti, ki jih določa nova EU direktiva, ki je začela veljati decembra 2024, v Sloveniji presegamo mejne vrednosti pri delcih PM10, delcih PM2,5, ozonu, dušikovih oksidih in benzoapirenu. Glavni vir teh izpustov so mala kurišča, ki prispevajo h kar 53 % delcev PM10,” pojasni Koleša.

Onesnažen zrak povzroča številne zdravstvene težave in prezgodnje smrti 

Izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana je predstavil statistične podatke, ki kažejo, da je v Ljubljani, kjer je mejna vrednost delcev PM₂,₅ presežena skozi vse leto, več otrok z astmo in več rakovih obolenj na pljučih, kot v ostalih delih Slovenije. “Najmanjši delci PM₂,₅ prodrejo globoko v pljuča in se s krvjo razširijo po celem telesu, kjer povzročajo oksidacijski stres, vnetje, hormonske motnje in delujejo rakotvorno,” je razložil izr. prof. dr. Brvar in dodal: “Vdihavanje onesnaženega zraka z delci PM je tako povezano s prezgodnjo umrljivostjo in številnimi boleznimi, med katerimi so najpomembnejše ateroskleroza in srčna kap, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, možganska kap in prezgodnja demenca ter sladkorna bolezen. Povečano je tudi tveganje za različne vrste raka, vključno z rakom pljuč, dojk, želodca in črevesja. Dokazane so tudi negativne posledice za našo plodnost in razvoj otrok, predvsem njihovih možganov in pljuč.”

Vsi delci onesnaženega zraka niso enako škodljivi 

Prof. dr. Griša Močnik iz Centra za raziskave atmosfere na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici je predstavil meritve t. i. oksidativnega potenciala, ki so jih izvajali v občini Kanal ob Soči z uporabo tega novega parametra, ki ga uvaja nova evropska direktiva o onesnaženem zraku. Oksidativni potencial pokaže vpliv malih delcev na oksidativni stres in porabo antioksidantov v telesu in je pri nas med najvišjimi v Evropi. “Meritve v občini Kanal ob Soči so pokazale, da je v alpskih dolinah ogrevanje na les najpomembnejši vir onesnaženja zraka z delci. Pokazale so pa tudi, da je vpliv delcev na zdravje, kot ga merimo z oksidativnim potencialom, različen za različne vire. Izpusti industrije, v tem primeru Cementarne Anhovo, so za zdravje bolj škodljivi, vendar zaradi visokih koncentracij kurjenje lesa največ prispeva k onesnaženju zraka,” je poudaril prof. dr. Močnik.

Ni vseeno v čem, kaj in kako kurimo 

Simon Dovrtel, vodja Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je predstavil izkušnje iz prakse ob obravnavi kurilnih naprav na trdno gorivo. V Sloveniji se za 60 do 70 % kurilnih naprav uporablja trdno gorivo. Dovrtel meni, da bodo kurilne naprave na lesno gorivo tudi v prihodnje močno prisoten način ogrevanja, saj je Slovenija gozdnata dežela, zato bi po njegovem mnenju morali naslavljati problematiko neustreznosti goriva in kurilnih naprav. Na terenu se srečujejo z veliko primeri neustreznih, zastarelih ter nepravilno vgrajenih kurilnih naprav. “Pomembno je razumeti, da onesnaževala v primeru malih kurilnih naprav nastajajo šele ob zgorevanju goriva. Zato je treba upoštevati dejstvo, da če kvalitetno gorivo pravilno zgoreva v tehnološko primernih kurilnih napravah, ki so tudi pravilno vgrajene, se pravilno uporabljajo in so redno vzdrževane, v takem primeru ni prisotnih tveganj s preseganjem mejnih vrednosti emisij, ampak so izpusti v dopustnih mejah.” Kot najbolj ključno pa vidi ponovno vzpostavitev ustrezno delujoče dimnikarske dejavnosti, kot smo jo nekoč že poznali. 

Alenka Fritzel iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je povedala, da raziskave kažejo, da nove kurilne naprave sicer emitirajo nižje vrednosti delcev, ampak večje število le-teh. Za lažjo predstavo je navedla, da ena kurilna naprava predstavlja ekvivalent izpustov 750 tovornjakom.

Moramo se osredotočiti na zmanjšanje emisij iz malih kurilnih naprav 

Kurjenje v individualnih kuriščih predstavlja težavo predvsem na podeželju, kjer so v zimskem času in ob neugodnih vremenskih razmerah vrednosti onesnaževal zelo visoke in primerljive z najbolj onesnaženimi mesti na svetu, njihovo spremljanje pa oteženo, saj se meritve tam ne izvajajo pogosto. Tam je tveganje za energetsko revščino večje in še posebej ob energetskih podražitvah in krizah hitreje preidejo na okoljsko manj prijazna goriva.

“Ključno je ozaveščanje prebivalcev o pravilnem kurjenju, ustreznem vzdrževanju malih kurilnih naprav ter izbiri kakovostnih goriv,” izpostavlja Alenka Fritzel iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Z upoštevanjem nasvetov o nakupu ustrezne in preverjene kurilne naprave, pravilnem kurjenju, izbiri lesne biomase in vzdrževanju kurilnih naprav, zrak onesnažujemo manj in s tem manj škodujemo zdravju. V malih kurilnih napravah tako ne smemo kuriti plastike, obdelanega lesa, oblačil in drugih odpadkov, les pa mora biti pravilno sušen.

Je pa raziskava Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pokazala, da se velika večina ljudi ne zaveda, koliko k onesnaženosti zraka prispeva prav kurjenje oz. ogrevanje na lesno biomaso, kar kaže na pomembnost ozaveščanja javnosti.

Pomemben ukrep predstavljajo tudi subvencije Eko sklada RS, ki so namenjene zamenjavi zastarelih malih kurilnih naprav na lesno biomaso in omogočajo prehod na naprave z nižjimi emisijami ali na druge energente za ogrevanje. Za prejemnike redne denarne pomoči znaša subvencija tudi do 100 odstotkov naložbe. Stare kurilne naprave namreč porabijo tudi deset odstotkov lesa več kot nove.

Če želimo izboljšati kakovost zraka, se moramo torej osredotočiti na zmanjšanje emisij iz malih kurilnih naprav, je bilo strinjanje udeležencev posveta.  

Zakaj se zadeve ne premaknejo? 

Temu vprašanju so se udeleženci posvetili predvsem v zaključni razpravi, ki jo je moderiral prof. dr. Matej Ogrin. Strinjali so se, da gre za zelo kompleksno problematiko. Največ izzivov vidijo v komuniciranju z javnostjo, predvsem v dobi poplave informacij, tudi lažnih. En tak primer je bila nedavna zavajajoča kampanja ‘Drv ne damo’, ki je povzročila umik ukrepa prepovedi vgradnje peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novogradnjah v strnjenih naseljih.

Iz različnih sektorjev je bilo slišati, da sta med razlogi za neukrepanje tudi pomanjkanje ustreznega nadzora na terenu ter vsesplošno pomanjkanje politične volje za reševanje problematike. Morda pa je človeško zdravje in življenje premalo vrednoteno, politične volje ni niti navkljub milijonskim zneskom, povezanimi z negativnimi vplivi na zdravje, ki jih povzroča onesnažen zrak.

Kot je poudaril tudi prof. dr. Močnik – pri onesnaženju zraka ni nikoli preprostih rešitev in na področju kakovosti zraka nas v Sloveniji čaka še veliko dela. A, če si rešitev zares želimo, je pot do čistejšega zraka v naših rokah. Ne gre zgolj za kurjenje drva, temveč za zaščito našega zdravja in prihodnosti. Čas je, da na ravni države prevzamemo odgovornost in naredimo spremembe, ki bodo koristile vsakemu posamezniku in celotni družbi.

O posvetu je poročala tudi Slovenska tiskovna agencija in več slovenskih medijev, med njimi časnik Delo s prispevkom novinarke Polone Malovrh in MMC RTV SLO.

Avtorica fotografij: Zala Dimc

Predstavitve govork in govorcev

Kakšen zrak dihamo?
Tanja Koleša, vodja, Sektor za kakovost zraka, Agencija RS za okolje

Nevidna nevarnost – kako delci PM ogrožajo zdravje
izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana

Oksidativni potencial – nov parameter, s katerim merimo onesnaženje zraka
prof. dr. Griša Močnik, vodja, Center za raziskave atmosfere, Fakulteta za naravoslovje, Univerza v Novi Gorici

Izkušnje iz prakse ob obravnavi kurilnih naprav na trdno gorivo po Zakonu o dimnikarskih storitvah
Simon Dovrtel, vodja, Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije