Projekt TEŠ 6 se je prvič pojavil v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih v letu 2006, javno pa se je o njem začelo govoriti na pobudo Evropske banke za obnovo in razvoj v letu 2009. V začetnem načrtu je TEŠ 6 stal 602 milijona evrov, ustvarjal pa naj bi 3500 delovnih mest in posloval dobičkonosno. 

Objekt, ki sedaj v Šotanju že stoji, naj bi po zadnjih razpoložljivih ocenah stal skupaj 1,43 milijarde evrov. Zaposluje nekaj več kot 450 ljudi, od katerih pa polovici grozi skorajšnja brezposelnost zaradi nujnosti zmanjševanja stroškov. Če prodajne cene elektrike ostanejo na trenutni ravni – in evropski trgi kažejo na to vsaj še do leta 2018 – bo novi blok proizvajal letno izgubo v višini 70-80 milijonov evrov.

“Tega projekta ni mogoče opisati drugače kot z besedo katastrofa,” pravi Lidija Živčič iz Focusa, ki je nekaj let poskušala v slovenski javnosti doseči preudaren razmislek o investiciji. “Različne vlade so projekt podpirale kljub številnim opozorilom, med katerimi so bile tudi uradna preiskava suma korupcije, ekonomske študije o nerentabilnosti objekta in nasprotovanje javnosti, pa tudi politike. Zdaj kaže, da bomo državljanke in državljani Slovenije reševali projekt, ne samo skozi državno poroštvo, temveč tudi skozi t.i. dodatek za TEŠ na naših položnicah za električno energijo, ki ga poskuša vpeljati vlada. Za kolosalne napake tega projekta ne bi smeli plačevati državljani s svojim denarjem in zdravjem.”

Preiskava policije je nakazala, da je pomemben del dviga cene pripisati skoraj 285 milijonom evrov, ki jih je neupravičeno pridobil francoski dobavitelj Alstom. Poleg korupcije je slabo ekonomiko projekta mogoče pripisati tudi nepremišljeni analizi ekonomske občutljivosti, ki jo je zagovarjal TEŠ, odločevalci pa vanjo niso dovolj podvomili. Dobičkonosnost projekta je temeljila na pričakovanjih, da bodo prodajne cene elektrike visoke. V realnosti so trenutno prodajne cene nizke in napovedi kažejo, da bo tako vsaj še do leta 2018, verjetno pa tudi še po 2020. Če bo v takšni situaciji TEŠ 6 delal s polno paro, bo proizvajal izgube v višini 70-80 milijonov evrov letno. Te izgube bo moral pokrivati HSE, ki je državno podjetje. 

“Ozadje o projektu TEŠ 6 smo oblikovali zato, ker je skoraj polovica načrtovanih novih kapacitet v državah zahodnega Balkana elektrarn na premog, iz zgodbe o TEŠ 6 pa je mogoče potegniti kar nekaj naukov o tem, kje vse se lahko zalomi pri načrtovanju takšnih elektrarn. Če smo se mi morali učiti na lastnih napakah, se morda lahko drugi učijo na naših,” Živčičeva pojasnjuje motivacijo za pripravo ozadja o TEŠ.

Ozadje je na voljo tukaj (v angleškem jeziku).
Kratek povzetek je na voljo tukaj (v angleškem jeziku).