Javni uslužbenci s svojim delom krojijo pomembne politike, povezane z blaženjem podnebnih sprememb, obenem pa so lahko pomemben zgled zaposlenim v drugih sektorjih in gonilo prehoda v nizkoogljično družbo.
Serijo delavnic za javne uslužbence, ki jih v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organiziramo Focus in Umanotera, smo zaključili z delavnicama na temo trajnostne mobilnosti v javni upravi. Odvili sta se v Ljubljani in Mariboru, na obeh pa smo se posvetili naslednjim vprašanjem: Kakšne so posledice naših potovalnih navad na podnebje? Kaj je trajnostna mobilnost in kako jo udejanjiti pri delu? Kako izdelati mobilnostni načrt? Kako pri zaposlenih spodbujati pešačenje in kolesarjenje ter uporabo javnega prevoza za prihod na delo in s tem poskrbeti tudi za njihovo zdravje?
Namen delavnice je bil osvetliti vpliv potovalnih navad na podnebne spremembe in predstaviti trajnostno mobilnost kot rešitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu na ravni sprejemanja različnih dokumentov, na ravni upravljanja organizacije in na ravni posameznika.
Kaj lahko naredijo organizacije in posamezniki?
Dr. Renata Karba iz Umanotere je predstavila ključne osnove podnebnih sprememb ter izpostavila promet kot enega največjih izzivov na poti k podnebno nevtralni družbi. Gre za sektor z največjim vplivom na dolgoročno obvladovanje rabe energije in edini sektor, v katerem emisije CO2 vztrajno naraščajo. Številke kažejo, da največji delež emisij povzročimo z avtomobilskimi prevozi, večinoma na potovanjih, krajših od pet kilometrov, ki bi jih lahko nadomestili s hojo ali kolesarjenjem.
Marjeta Benčina iz Focusa, strokovnjakinja za trajnostno mobilnost in problematiko prevozne revščine, je udeležencem obeh delavnic predstavila smernice za javne uslužbence z naslovom Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – Smernice za vključevanje blaženja podnebnih sprememb v politike, delovanje institucij in ravnanje posameznika. Vsebujejo primere dobrih praks ter nasvete za okoljsko učinkovitejše delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika.
Benčina je predstavila tudi koncept prevozne revščine in podala konkretne predloge za spodbujanje trajnostnega vedenja na področju mobilnosti, tako na ravni posameznikov kot organizacij.
Špela Berlot Veselko iz CIPRE Slovenija, strokovnjakinja za trajnostno mobilnost in pripravo mobilnostnih načrtov, je predstavila celoten proces načrtovanja in implementacije mobilnostnih načrtov na ravni institucij. V Mariboru pa je sklop predstavitev zaključil Boris Keuc iz RRA Podravje, ki je predstavil delovanje novoustanovljenega Regijskega centra mobilnosti, oblikovanega na ravni statističnih regij, ter podal pregled aktualnih aktivnosti na občinski in regionalni ravni.
Ni lahka naloga, je pa izvedljiva
V drugem delu je na obeh delavnicah sledilo delo v skupinah, v katerem so udeleženci izmenjali izkušnje o trajnostni mobilnosti v svojih institucijah ter razpravljali o obstoječih strategijah, mobilnostnih načrtih in konkretnih praksah. Nekaj poudarkov:
- Dogodke je treba načrtovati tako, da so dostopni z javnim prevozom. Pomembna je praksa vključevanja napotkov za trajnostni prihod v vabila na dogodke.
- Brezplačna parkirišča so pomemben dejavnik za to, da se zaposleni odločajo za prihod na delo z osebnim avtomobilom. Podobno deluje tudi povračilo stroškov za prevoz na delo, zato bi bilo smiselno uvesti sistem nagrajevanja tistih, ki uporabljajo trajnostne načine prevoza.
- Glavne ovire za prehod na trajnostne oblike mobilnosti so slabo razvita infrastruktura, predvsem pomanjkanje ustreznih kolesarskih poti, in nezadostna pokritost z javnim potniškim prometom. Ostaja zanimanje za izobraževanje in praktične rešitve na temo sopotništva.
- Sprememba miselnosti zaposlenih je ključnega pomena za napredek na področju trajnostne mobilnosti. V nekaterih ustanovah so že izdelali mobilnostni načrt, izvajajo mehke ukrepe, kot so usposabljanja, akcije popravil koles in ozaveščevalne kampanje. Pomembno je, da manjše težave (npr. umeščanje varne kolesarnice, soglasja med institucijami) ne zaustavijo nadaljnjih izboljšav.
- Več je treba vlagati v ozaveščanje o dometu in možnostih uporabe električnih vozil.
- V nekaterih institucijah delujejo skupine za promocijo zdravega življenjskega sloga, imajo kolesarnice in električne polnilnice, vendar ostajajo izzivi, kot so pomanjkanje tušev in neurejena uporaba službenih koles.
- Izračun ogljičnega odtisa organizacije je pomemben korak k bolj trajnostnemu delovanju in lahko pomembno vpliva na vedenje zaposlenih, saj se zavedajo vpliva vsakega posameznega poleta ali poti z avtom.
- Za vodstvo je pomemben argument, da so zaposleni, ki potujejo trajnostno na delo bolj zdravi, manj bolniško odsotni in bolj zadovoljni.
Udeleženci so se strinjali, da bo na področju prometa potrebno še precej znižati porabo energije in delež izpustov in da to ni lahko naloga, je pa izvedljiva – z usklajenimi ukrepi, spremembo miselnosti, izboljšanjem infrastrukture ter podporo javnih politik.
Za uspešen prehod v bolj trajnostne oblike mobilnosti bodo ključni nadaljnje ozaveščanje, sistematično vključevanje trajnostnih vidikov v delovanje institucij ter uvedba inovativnih spodbud za spremembo vedenjskih vzorcev. Le z usklajenimi in dolgoročnimi prizadevanji lahko dosežemo trajne pozitivne učinke na zmanjšanje emisij in bolj odgovorno ravnanje na področju mobilnosti.

Zanimive povezave:
- Focusov kalkulator stroškov avtomobila: https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/
- Spletna platforma za trajnostno mobilnost: https://sptm.si/
- Polni zagona kolesarimo v službo: https://ipop.si/polni-zagona/
- Smernice za javne uslužbence – prehod v nizkoogljično družbo: https://focus.si/wp-content/uploads/2020/02/Javni_usluzbenci_kot_gonilo_prehoda_v_nizkoogljicno_druzbo_kon%C4%8Dna.pdf
Osem delavnic za javne uslužbence na teme, ki naslavljajo blaženje podnebnih sprememb, je bilo izvedenih v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov spodbuja izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030.
LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Več informacij o projektu najdete na uradni spletni strani projekta: www. Samo1planet.si