Javna uprava ima kot pomemben potrošnik možnost, da z zelenim javnim naročanjem zmanjša vplive oskrbe s hrano na okolje, spodbudi trg okolju prijaznejših produktov in tudi prispeva k ozaveščenosti o trajnostni oskrbi s hrano ter zmanjševanju zavržene hrane. Zato smo v Focusu tretjo delavnico za javne uslužbence v okviru LIFE projekta Care4Climate pripravili na temo trajnostne oskrbe in potrošnje hrane.

Kako z izbiro hrane zmanjšati svoj okoljski odtis in vpliv na podnebne spremembe?

Kako z zelenim javnim naročanjem zagotoviti čim več ekološke in lokalno pridelane hrane v javni upravi?

Kako organizirati dogodke s pogostitvijo na najbolj trajnosten način in kaj storiti v primeru viškov?

To so bila glavna vprašanja, na katera smo iskali odgovore na delavnici, 21. maja 2021. Udeležba je bila za zainteresirane zaposlene v javni upravi brezplačna, moderirala jo je Živa Kavka Gobbo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Ob tej priložnosti smo predstavili tudi smernice za javne uslužbence z naslovom Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo, v katerih lahko javni uslužbenci poleg nekaj osnovnih teoretičnih znanj spoznajo tudi primere dobrih praks ter nasvete za bolj trajnostno delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika.

Zakaj je pomembno kaj jemo?

Povezavo med hrano in podnebnimi spremembami je predstavila dr. Renata Karba iz okoljske organizacije Umanotera, ki je izpostavila izsledke mednarodne študije, ki je pokazala, da je bila leta 2015 oskrba s hrano vir tretjine globalnih izpustov antropogenih toplogrednih plinov. Od tega dve tretjini izhajata iz kmetijstva.

Z upoštevanjem celotne oskrbovalne verige s hrano so vodila za podnebju prijaznejšo oskrbo in potrošnjo hrane naslednja:

  • čim večji delež hrane rastlinskega izvora, saj je dokazano pomembnejše kaj jemo kot od kod hrana prihaja,
  • sonaraven način pridelave, saj so pri tem izpusti manjši zaradi manjše porabe kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gnojil,
  • čim več lokalne, sezonske, čim manj predelane in zapakirane hrane,
  • pri živilih, ki jih ne moremo dobiti iz lokalne pridelave (kava, čaj in čokolada…), posegajmo po izdelkih iz sistema pravične trgovine, in
  • veliko pozornosti namenimo preprečevanju odpadne hrane.

Renata Karba UMANOTERA Podnebne spremembe in hrana (ppt)

Zeleno javno naročanje živil in gostinskih storitev

Na delavnici je bil med drugim poudarek na zelenem javnem naročanju na področju hrane. Tega je predstavil mag. prava Matej Cerovšek z ekipe za Zeleno javno naročanje Ministrstva za okolje in prostor, na katerem spodbujajo in izobražujejo naročnike, kako narediti naročila bolj okolju prijazna – tudi v okviru projekta Care4Climate.

Z zelenim javnim naročanjem lahko javna uprava prispeva k hitrejšemu prehodu v nizkoogljično družbo – predstavlja namreč velik delež porabe, daje zgled zasebni potrošnji in ima kot pomemben naročnik velik vpliv na ponudbo na trgu, ki se prilagaja povpraševanju.

Osredotočili smo se na področje živil in gostinskih storitev, ki trenutno predstavljajo okoli 60 % zelenih javnih naročil.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) omogoča izločitev živil do 20 % vrednosti javnega naročila z namenom spodbujanja lokalne potrošnje.

Izpostavljeno orodje, ki je lahko javnim uslužbencem v pomoč pri pripravi zelenega javnega naročila, je katalog živil za javno naročanje. Ta uporabnika tudi opozori na neskladnost z Uredb o Zelenem javnem naročanju (ZeJN) , ki določa naslednje cilje: najmanj 15 % ekoloških živil in najmanj 20 % živil iz shem kakovosti.

Matej Cerovšek MOP_Javno naročanje-živila in gostinske storitve (ppt)

Vodite dnevnik zavržene hrane

Globalno na letni ravni pridelamo okoli 4 milijarde ton hrane in od tega zavržemo več kot eno milijardo ton. Veliko hrane zavržemo tudi v Sloveniji, kjer statistika kaže, da gre največ hrane v smeti v gospodinjstvih, 31 % v gostinstvu oziroma pri strežbi, manjše izgube pa so tudi pri distribuciji  (11 %) in proizvodnji (9 %).

“Če vsak kupi en paradižnik preveč, to v Sloveniji pomeni okoli 4 tone paradižnikov, ki gredo v nič,” je predstavila Urša Zgojznik iz nevladne organizacije Ekologi brez meja, ki je imela predstavitev na temo odpadne hrane.

Za zmanjšanje količine odpadne hrane je ključno tako načrtovanje kot tudi merjenje. Javnim uslužbencem je Zgojznik predlagala, da vodijo dnevnik zavržene hrane, da analizirajo kaj in zakaj gre v smeti ter nato na podlagi tega iščejo rešitve. Kot glavno vodilo za vse posameznike tako doma kot v organizaciji pa je Zgojznik izpostavila piramido ravnanja s hrano, ki izhaja iz hierarhije ravnanja z odpadki. Na prvem mestu naj bo preprečavaje nastajanja odpadne hrane, na drugem doniranje viškov, sledi krma za živali, nato pa šele recikliranje, kompostiranje, energetska izraba in na zadnjem mestu odlaganje.

Urša Zgojznik EBM_Kako zmanjšati količino odpadne hrane (ppt)

Načrtovanje, načrtovanje, načrtovanje…

Ključne ugotovitve delavniškega dela temeljijo na pomenu načrtovanja. V treh skupinah so udeleženci razmišljali, kako uspešno načrtovati pogostitev na večjem dogodku, ki ga organizira eno izmed ministrstev. Katero hrano naročiti, kako speljati postopke in kaj storiti z ostanki hrane in pijače? Udeleženci so se strinjali, da je potrebno najprej dobro dodelati shemo in dobro opredeliti želje ter pričakovanja, saj iz tega potem izhaja tudi, kakšni pogoji bodo navedeni v javnem naročilu, da bo to na koncu bolj trajnostno.

Iz dela na primeru organizacije in izvedbe dogodka s pogostitvijo za 100 ljudi je izšlo veliko uporabnih praktičnih napotkov:

  • V organizaciji pripravimo shemo/protokol, ki se potem lahko aplicira na vse dogodke.
  • Pred dogodkom je pomembna dobra vizualizacija dogodka in zato si za načrtovanje vzemimo dovolj časa.
  • Pomembno je, da imamo že pred izvedbo javnega naročila napisane jasne kriterije – specifikacije naročila.
  • Pri organizaciji dogodkov vedno naročimo vsaj 10 % hrane manj.
  • Manjši krožniki imajo pomemben psihološki vpliv, da si posamezniki naložijo manj hrane in je posledično tudi manj zavržene hrane.
  • Vprašanje, kam z odpadno hrano na koncu mora biti aktualno že pred samim dogodkom.
  • Če obstaja nevarost, da bo veliko hrane ostalo, potem ponudimo takšno vrsto hrane, da ni hitro pokvarljiva, težko prenosljiva itd.
  • Humanitarne organizacije je smiselno že pred dogodkom opozoriti, da je možno, da bo nekaj hrane ostalo, za kakšno hrano gre in kdaj približno bi jo lahko prevzeli.
  • S ponudnikom se je možno včasih dogovoriti, da neodprte pijače vzame nazaj in povrne denar.
  • Udeležence opozorimo, da naj res čim prej sporočijo, če se ne bodo mogli udeležiti, saj bi se radi izognili odpadni hrani in nepotrebnim stroškom. Že v vabilu oziroma ob prijavi lahko namignemo naj prinesejo s seboj ekološko embalažo, da bodo odnesli hrano s seboj, v primeru, če bo prišlo do viškov.
  • Tudi med dogodkom naj se komunicira z udeleženci, da je pomembno, da je dogodek trajnosten in da lahko sami prispevajo k temu.

————————————————————————————————————————–

Trajnostna oskrba in potrošnja hrane v javni upravi je tretja izmed osmih delavnic za javne uslužbence, ki se bodo v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvajale vsako leto do leta 2026. Vsaka delavnica bo imela poudarek na drugi tematiki, ki naslavlja blaženje podnebnih sprememb. Prva delavnica za javne uslužbence z naslovom  Varčevanje z  energijo v javnih stavbah je potekala novembra 2019 in druga z naslovom Trajnostna mobilnost v javni upravi septembra 2020.

LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, ki bo s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbudil izvajanje ukrepov, na podlagi izvedbe katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V projekt se je pod vodstvom MOP povezalo 15 partnerjev, ki bodo s svojimi aktivnostmi prispevali k učinkovitejšemu izvajanju Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov in nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2014–2020 in s tem pripomogli, da bomo v Sloveniji lažje dosegli zastavljene cilje.

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Več informacij o projektu CARE4CLIMATE najdete na uradni spletni strani projekta.