Svetovno prebivalstvo je med leti 1970 in 2004 zraslo za 72 odstotkov, pridobivanje gradbenih materialov pa se je povečalo za kar 106 odstotkov. Čeprav je bilo veliko govora o tem, da se mora gospodarstvo otresti odvisnosti od naravnih virov, sta se tako količina pridobljenih in potrošnja – praktično vseh – mineralnih virov povečali. Dramatična porast pridobljenih količin virov je v veliko državah sledila neoliberalnim reformam, ki so obljubljale gospodarsko rast.
Kljub temu pa je namen poročila raziskovanje sodobnih konfliktov, ki so posledica rudarjenja in z njim povezanih dejavnosti, v kontekstu trajnostnega razvoja in gibanj okoljske pravičnosti. Predstavlja 24 primerov iz 18 različnih držav, tudi Slovenije (str. 192-195), na petih kontinentih. 17 primerov se nanaša na konflikte povezane z rudarjenjem kovin (zlato, srebro, baker, cink, svinec idr.), štirje se nanašajo na rudarjenje urana, en primer pa se nanaša na rudarjenje premoga in z njim povezane dejavnosti. Kot primer novih meja v industriji, je predstavljen konflikt rudarjenja peska v Indiji.
