Se kdaj vprašate, kako so lahko jagode na policah supermarketov že v začetku leta, ko zima sploh še ni rekla zadnje besede? Že februarja in marca nas pozdravljajo rdeči plodovi, za katere je jasno, da niso pridelani v Sloveniji, ampak smo jih uvozili iz oddaljenih krajev. Po kakšni ceni za naravo in ljudi so se te jagode znašle pri nas?
Ko kupujemo uvožene jagode, se vključujemo v dolgo in pogosto netransparentno dobavno verigo. Vsaka košarica, ki jo položimo v voziček, nosi s seboj nevidne stroške: od izkoriščanja delovne sile do uničevanja ekosistemov, ki pa so tisoče kilometrov stran in zato prepogosto prezrti.
Kruta realnost pod plastiko
Uvožene jagode, posebej v zimskem času, prihajajo predvsem iz Španije. V ogromnih nasadih v provinci Huelva, ki velja za evropsko središče jagodičevja, se pod neskončnim morjem plastičnih rastlinjakov odvija intenzivna industrijska pridelava. Ta regija proizvede več kot 250.000 ton jagod na leto, kar zahteva ogromne količine virov in poceni delovne sile.
Izkoriščevalski način pridelave, uničevanje okolja in nehumani pogoji
Eden ključnih elementov španske pridelave jagodičevja so sezonski delavci. Veliko jih prihaja iz Maroka, podsaharske Afrike ali vzhodne Evrope. Prav oni so tisti, ki so dolge ure sklonjeni nad rastlinami, obirajo jagode, jih pakirajo in skrbijo za nasade.
Primeri izkoriščanja niso redkost. Sistem, ki temelji na nizkih cenah in velikih količinah, pogosto pritiska prav na delavce in na okolje.
Migrantski kmetijski delavci v regijah Almería in Huelva na jugu Španije se že desetletja soočajo z resnimi kršitvami temeljnih pravic, od odrekanja plač in prisilnega dela do nehumanih bivalnih prostorov.
Med njimi so popolnoma nevidni, nedokumentirani migranti, ki nimajo prav nobene pravne zaščite in so prepuščeni (ne)milosti delodajalcev, pa tudi delavci, ki v Španijo pridejo na podlagi uradnega bilateralnega sporazuma z Marokom. Čeprav zadnji formalno posedujejo pogodbe, ki jim nudijo vsaj minimalno varnost in “obstoj” v sistemu, so v praksi njihove pravice pogosto le črka na papirju.
Ne poznajo vsebine svojih pogodb, delajo za nižje plačilo, trpijo kulturno, rasno in spolno nasilje
Vsako leto tako v času obiranja jagod iz Maroka v Španijo potuje več kot 3000 žensk. Čeprav sporazum ne določa spolnih meril, v praksi izbirajo ženske – zaradi stereotipnih predstav o njihovi poslušnosti, natančnosti in pridnosti.
Pogosto so za delo izbrane mlajše matere, saj imajo dodatno motivacijo, da brez pritožb opravijo delo in se nato vrnejo nazaj v Maroko, kjer jih čakajo otroci. Kljub uradnemu statusu pogosto sploh ne poznajo vsebine svojih pogodb, soočajo pa se s sistematičnim kršenjem dogovorjenih pogojev: od nižjega plačila in neplačanih nadur do kulturnega, rasnega in spolnega nasilja.
Njihova edina opora v tem okolju, kjer sta strah pred izgubo vira zaslužka in pomanjkanje informacij ključna vzvoda nadzora, ostajata medsebojna solidarnost in podpora sindikatov, ki poskušajo uveljaviti vsaj osnovno človeško dostojanstvo.
Kršitve niso skrivnost, znane so že dolgo. Za njih vedo tako španska vlada kot podjetja, ki kupujejo jagode in druge pridelke iz teh regij, a spremeni se zelo malo.
Ko potrošnik poseže po uvoženih jagodah, pogosto vidi le ugodno ceno, a ta redko pomeni, da je sadež v resnici poceni. Veliko pogosteje pomeni, da so pravi stroški skriti v izkoriščevalskem načinu pridelave, uničevanju okolja in nehumanih pogojih, v katerih delajo sezonski delavci.
Jagode na vrhu lestvice “umazanega” sadja
Pridelava popolnih jagod temelji na uporabi fitofarmacevtskih sredstev, imenovanih sredstva za varstvo rastlin (PPP), ki jih škropijo nad nasadi. Jagode so namreč ena izmed najbolj občutljivih kultur: njihova tanka “koža” in velika vsebnost sladkorja sta magnet za škodljivce in plesni.
Delavci in delavke neposredno izpostavljeni nevarnim kemikalijam
Velik del škropiv se izgubi v zraku (spray drift), v zaprtih rastlinjakih pa so delavci in delavke neposredno izpostavljeni nevarnim kemikalijam. Pogosto delajo tik ob viru škropljenja, brez kakršne koli zaščite, kar lahko povzroča hude glavobole, bolečine v trebuhu in druge akutne zdravstvene težave.
Kratkoročni učinki so hitro opazni, izjemno škodljive in dobro dokumentirane pa so tudi dolgoročne posledice izpostavljenosti PPP, ki so rakotvorni in motilci hormonov.
Model intenzivnega kmetijstva v rastlinjakih ne izčrpava le delavcev, ampak tudi vodo in tla. Po južni Španiji in Portugalski se kilometri plastičnih rastlinjakov raztezajo tam, kjer so nekoč rasle oljke, grozdje in žito. Tako so veliki, da se jih vidi iz vesolja.
Plastični rastlinjaki so tako veliki, da se jih vidi iz vesolja
Model intenzivnega kmetijstva v rastlinjakih ne izčrpava le delavcev, ampak tudi vodo in tla. Po južni Španiji in Portugalski se kilometri plastičnih rastlinjakov raztezajo tam, kjer so nekoč rasle oljke, grozdje in žito. Tako so veliki, da se jih vidi iz vesolja.
Izsuševanje tal in upad biotske raznovrstnosti
Legalno in nelegalno odvzeta voda z zaščitenih območij povzroča izsuševanje tal in upad biotske raznovrstnosti. Huelva je ob Unescovem zaščitenem mokrišču Doñane, katerega ekosistemi so ključni za stotine tisoč selitvenih ptic, a so zaradi desetletij črpanja vode za namakanje plantaž jagodičevja na robu kolapsa.
Ilegalni vodnjaki v okolici parka povzročajo, da nekatere lagune v parku popolnoma presahnejo.
Hitro širjenje plantaž in uporaba gnojil dodatno onesnažujeta površinske vode z nitrati in ostanki fitofarmacevtskih sredstev, medtem ko podnebne spremembe povečujejo tveganje suše in širjenja puščavskih razmer. Zaradi pretiranega črpanja se podzemne vode ne obnavljajo več dovolj hitro, vodnjaki presihajo, lokalni mali kmetje pa so prisiljeni iskati druge vire za namakanje, saj regija vse hitreje ostaja brez vode.
Pesticidi, ki jih ne morete sprati
Intenzivna pridelava jagod pomeni tudi tveganje za potrošnika, ki jih kupi. V nasprotju s pomarančami ali bananami jagode nimajo lupine, ki bi jo lahko odstranili. Njihova struktura je porozna, kar pomeni, da delujejo kot goba ter pesticide in fungicide vpijajo neposredno v meso sadeža.
Hormonski motilci in nevrotoksini na dolgih transportnih poteh
Da bi bile jagode na naših policah na videz sveže še teden po obiranju, pridelovalci na dolgih transportnih poteh uporabljajo sistemske fungicide, ki preprečujejo razvoj plesni.
Te snovi so pogosto hormonski motilci in nevrotoksini, ki so zlasti nevarni za otroke, saj lahko vplivajo na njihov razvoj že v majhnih koncentracijah. Potrošniki pogosto zmotno upamo, da bomo težavo rešili v kuhinji.
Voda in soda bikarbona ne odstranita pesticidov, saj kemikalije niso le na površini, temveč so del tkiva samega sadeža. Čeprav s pranjem odstranimo nekaj umazanije in del površinskih ostankov, kemičnega koktajla v notranjosti ne moremo izprati.
Slovenski kmet v precepu uvoza in dumpinga
Uvožene jagode, ki so pridelane na ogromnih plantažah v tujini, se lahko prodajajo po bistveno nižji ceni kot tiste, ki so na manjših kmetijah pridelane v Sloveniji. Manjše kmetije jih lahko pridelujejo v bistveno manjšem obsegu, ob strožjih okoljskih in delovnih standardih, pri višjih stroških dela, z manjšo razpoložljivo delovno silo in z večjo vremensko nepredvidljivostjo.
Kaj pomeni sistem t. i. dumping cen?
Veliko vlogo pri tem igrajo velike trgovske verige, ki tekmujejo v zniževanju cen in tako pritiskajo na proizvajalce. Sistem t. i. dumping cen pomeni, da trgovci uvožene jagode pogosto ponujajo po cenah, ki so nižje od dejanskih stroškov pridelave v naši regiji. Takšne cenovne vojne domače kmete sredi njihove najmočnejše sezone prisilijo v zniževanje cen pod prag rentabilnosti in celo pod prag, ki bi pokril stroške pridelave.
Tako določene cene ne odražajo realnih stroškov pridelave in neposredno spodbujajo izkoriščevalske prakse, kakršnim smo priča na jugu Španije. To vodi v nevarno spiralo: ko domači kmet ne more več pokriti niti osnovnih stroškov, raje opusti pridelavo, kar dolgoročno ruši našo samooskrbo in nas potiska v popolno odvisnost od uvoza.
Domače jagode: višja cena – polnost okusa
Poleg ekonomskega vidika je tukaj še vprašanje logistike in kakovosti. Jagoda, ki prepotuje 2000 kilometrov v hladilniku, je pogosto zbrana zaradi boljše obstojnosti in primernosti za transport in ne zaradi okusa.
Da preživi pot, mora biti trša, obrana še napol zelena, pri daljšem skladiščenju in prevozu pa se lahko spremeni tudi vsebnost nekaterih mikrohranil in antioksidantov. Domača jagoda, obrana pred nekaj urami na vrhuncu zrelosti, morda stane več, a potrošniku nudi polnost okusa, ki ga uvožen sadež ne more doseči.
In zakaj so domače jagode “drage”?
Če bi se potrošnik le eno uro preizkusil v vlogi obiralca, bi hitro razumel, zakaj jagode ne morejo biti poceni. Vsak plod zahteva človeški dotik, sklanjanje do tal, natančno presojo zrelosti in nežno rokovanje, saj že najmanjši pritisk povzroči poškodbo, zaradi katere sadež v nekaj urah zgnije.
Pridelava jagod je tekma s časom
Okno idealne zrelosti je izjemno kratko, tveganje pa ogromno. En sam popoldanski naliv, toča, nenadna spomladanska pozeba ali teden preobilnega dežja lahko v trenutku uničijo celoletni trud in naložbo. V nasprotju z jabolki ali krompirjem jagod ne moremo skladiščiti več mesecev. Kmet mora vse, kar je pridelal, prodati takoj, kar ga postavlja v izjemno neenakovreden pogajalski položaj nasproti trgovcem.
Moč v vaši košarici
Ne bodite neučakani – jagode so dar zgodnjega poletja in ne zgodnje pomladi. Prvi rdeči sadeži na policah sredi marca so plod industrijske prisile, zato je vredno počakati na slovenske jagode ali tiste iz bližnje okolice, kot sta Istra in Dalmacija, ki dozorijo pod naravnim soncem in v svojem ritmu.
Nujne so seveda sistemske spremembe
Trgovci svojo kupno moč premalo uporabljajo za izboljšanje razmer na samih plantažah, zato je nujna zavezujoča zakonodaja EU. Le ambiciozen pravni okvir in prepoved prodaje izdelkov, pridelanih na neetičen način, v škodo okolja in narave, bosta trgovce končno prisilila k dejanski odgovornosti za celotno dobavno verigo.
Dokler zakoni ne začnejo veljati, najmočnejše orožje ostaja v rokah posameznika
Cena domače jagode ni le plačilo za okusen sadež, temveč zavarovalna premija za ohranitev našega podeželja in zagotovilo, da jemo hrano, ki ni zrasla na plečih izkoriščanih ljudi.
Nakup lokalne jagode je neposreden prispevek k varovanju okolja, zdravja in ohranitvi kmetijstva za prihodnje generacije. Naslednjič, ko boste stali pred polico, se vprašajte, kakšen priokus želite, da vam pustijo jagode: sladkobo lokalne zemlje ali grenkobo izkoriščanja?
Članek je objavljen tudi v majski številki revije ZPS test.
Avtorici: Nina Tome in Elena Lunder, Focus
