V okoljski organizaciji Focus, Ekvilib Inštitutu in Pravični trgovini Slovenije si že več let prizadevamo za to, da bi podjetja, ki ponujajo izdelke na policah in storitve v EU prevzela odgovornost za kršitev človekovih pravic in uničevanje okolja v svojih vrednostnih verigah. 

Kakšne probleme bi morala reševati ta zakonodaja? 

  • v zadnjem desetletju otroško delo poraslo za 14 odstotkov, kljub prostovoljnim zavezam svetovnih proizvajalcev čokolade. Danes dela več kot 2 milijona otrok samo v zahodni Afriki.
  • Nasadi oljnih palm in pridelava palmovega olja je kriva za kar 1,4 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je približno toliko, kot celotni letalski sektor. Oziroma kar 18- krat več, kot so letne emisije Slovenije. In ker se palmovo olje nahaja v vsakem drugem izdelku na policah supermarketov. Vse to kljub prostovoljnim zavezam industrije.
  • gozdovi izginjajo s hitrostjo enega nogometnega igrišča vsakih 6 sekund. Primarno zaradi govedoreje, plantaž in rudarjenja ter požigov.
  • samo v letu 2021 je bilo ubitih vsaj 358 aktivistova/aktivistk, ki so se borili za človekove pravice in za zaščito okolja. Kar 60 % so bili zagovorniki/ce okolja in staroselska ljudstva. 
  • V tekstilni industriji dela na svetovni ravni med 40 in 60 milijonov ljudi, od katerih je kar 80 % žensk. Izpostavljene so nevarnim delovnim pogojem (več tisoč ljudi je podleglo samo zaradi požarov in porušenja stavb) in diskriminaciji.

Vse to so dejstva, ki so skrita za nevidnim življenjem naših vsakdanjih izdelkov. Medtem ko lahko kot posamezniki/ce spreminjamo nakupne navade, morajo multinacionalna podjetja sprejeti svoj del odgovornosti.

Zato si želimo, da bo zakonodaja, ki bo urejala kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v globalnih vrednostnih verigah podjetij učinkovita in da bo služila svojemu namenu – zaščiti ljudi in planeta. Analizirali smo predlog Evropske komisije. A se nismo ustavili pri sami analizi, temveč smo pripravili predloge izboljšav, ki bi tako zakonodajo naredili učinkovito.

Predlogi izboljšav za učinkovitejšo zakonodajo

Analiza predstavlja drugi korak pregleda predloga in nadgradnjo stališč, ki smo jih tudi že posredovali Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo marca letos.

Težko in dolgo pričakovani predlog direktive EU, ki bo urejala kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v globalnih vrednostnih verigah podjetij – direktivo o skrbnem pregledu poslovanja podjetij glede trajnostnosti (Corporate Sustainable Due Diligence – CSDDD) je Evropska komisija objavila 23. februarja 2022 z namenom (med drugim) prispevati k poglavitnim političnim ciljem EU, vključno z evropskim zelenim dogovorom in podnebnimi cilji EU.

V okviru evropskih mrež ves čas pozorno spremljamo proces, ki je privedel do predloga direktive o skrbnem pregledu poslovanja podjetij glede trajnostnosti, z namenom da bi zagotovili, da bo primerna za doseganje ciljev preprečevanja škode za ljudi in planet, zagotavljanja spoštovanje človekovih pravic ter da bo prispevala k našim okoljskim in podnebnim ciljem ter zagotovila prizadetim ljudem po vsem svetu pravično popravilo in poplačilo škode. 

Ključne točke, ki so potrebne okrepitve ali izboljšave segajo na področja:

  •  konkretno – želimo si, da bi direktiva vsebovala konkretne obveznosti in ne zgolj načelnih usmeritev. Med drugim mora zakonodaja predvideti tudi nadzorne organe in za nadzor nameniti dovolj sredstev za preiskave na terenu. Samo tako bo lahko zakonodaja učinkovita. 
  • celostno: vključevati mora vse relevantne človekove pravice v okviru vrednostnih verig podjetij ter vse vplive na okolje in podnebje. Ravno tako mora vključevati več podjetij ter več sektorjev z visokim tveganjem. Med drugimi tudi finančni sektor. 
  • odgovorno: civilnopravna odgovornost podjetij mora biti učinkovita. Ovire za žrtve pri iskanju pravice, morajo biti odstranjene. Določiti mora tudi kazensko odgovornost za hude kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo.
  • vključujoče: delavci in delavke, žrtve kršitev in zagovorniki/ce okolja morajo biti vključeni v posvetovanje in sodelovanje, ter imeti zaščito pred preganjanjem. 

Zdaj, ko je objavljen predlog direktive CSDDD, EU ne sme več odlašati in mora nujno pridobiti ambiciozen mandat za uradni začetek pogajanj o zavezujočem sporazumu tudi na ravni Združenih narodov – ZN, ki bo urejal transnacionalne korporacije in druge poslovne subjekte, tudi tiste, ki ne delujejo neposredno v EU.

Omenjene organizacije se na nacionalni in mednarodni ravni zavzemamo za večjo preglednost in družbeno odgovornost poslovanja podjetij ter obveznost izvajanja skrbnih pregledov. V sklopu naših prizadevanj se zavzemamo za odpravo nekaznovanosti podjetij za kršitve človekovih pravic in uničenje okolja. Sodelujemo z mrežami organizacij, kot so Friends of the Earth International, European Coalition for Corporate Justice ter Fair Trade Advocacy Office. Poleg tega se Focus v okviru projekta OurFood.OurFuture povezuje z mrežo organizacij, ki se zavzemajo za spoštovanje okolja in človekovih pravic v vrednostnih verigah prehranskih izdelkov, ki jih uporabljamo v EU.

Analiza in stališče 2 (23.5.2022)

Stališče 1 (18.3.2022)

 

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus

Maruša Babnik, sodelavka za mreženje in vodenje projektov Ekvilib Inštituta

Živa Lopatič, direktorica Zavoda 3MUHE

Elena Lunder, strokovna sodelavka Zavoda 3MUHE

 

 

Projekt #GoEAThical je sofinanciran s sredstvi Evropske komisije, Raising public awareness of development issues and promoting development education in European Union (DEAR) in s strani Ministrstva RS za Zunanje Zadeve. Stališča, ki so izražena v okviru projekta ne odražajo nujno stališč sofinancerjev in so odgovornost društva Focus in partnerjev