Poletja so vse bolj vroča, projekcije za prihodnost pa kažejo, da bodo vročinski valovi še daljši in intenzivnejši. Samo junijski vročinski val v Zahodni Evropi je, po analizah Politica terjal 14.000 smrtnih žrtev! V mestih je vročina še posebej agresivna – razgreti pločniki, parkirišča in pomanjkanje sence naše vsakodnevne poti naredijo manj prijazne, vplivajo pa tudi na zdravje in kakovost življenja.
V okviru projekta LIFE4ADAPT v sodelovanju z Občino Hrastnik izvajamo vrsto aktivnosti za zmanjšanje vpliva vročine na vsakdanje življenje občanov. Ker nihče ne pozna mesta bolje kot ljudje, ki v njem živijo, se pri prepoznavanju težav in načrtovanju rešitev močno naslanjamo na lokalno skupnost. Z oblikovanjem konkretnih ukrepov želimo mesto bolje prilagoditi na vse pogostejše vročinske obremenitve.
Trenutno smo v 1. fazi projekta, v kateri zbiramo in analiziramo podatke iz različnih virov: analiziramo podatke o mestnih toplotnih otokih (t. i. vroče točke), na izbranih lokacijah bomo namestili merilce temperature, vključili podatke o dostopnosti zelenih površin, ki jih pripravlja Urbanistični inštitut RS in prisluhnili izkušnjam in potrebam prebivalcev, saj prav oni najbolje vedo, kje vročina najbolj vpliva na njihovo vsakodnevno življenje. Februarja smo se srečali tudi s predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo na področju ranljivosti, socialne podpore, zdravja in skrbi za občane.
Kje v Hrastniku je najbolj vroče?
V drugi polovici junija smo v sodelovanju z urbanističnim studiem Prostorož izvedli dvodnevno terensko akcijo mapiranja vročih točk v Hrastniku, kjer smo občane povabili, da z nami delijo kateri deli mesta so poleti najbolj kritični, na primer pregrete poti do trgovine, parkirišča, igrišča ali klopce brez sence. Takšne informacije predstavljajo dragoceno dopolnitev strokovnim analizam in meritvam, saj pomagajo prepoznati težave, ki jih podatki sami morda ne razkrijejo. Na terenu nas je ujela tudi ekipa TV Slovenija.
Terenske aktivnosti dopolnjuje tudi spletna aplikacija za zbiranje mnenj občanov, ki bo odprta do konca avgusta. Prek nje lahko prebivalci na zemljevidu označijo lokacije, kjer poleti občutijo največjo vročino, ter dodajo opis težave ali predlog za izboljšavo. Tako lahko svoje izkušnje prispevajo tudi tisti, ki se dogodkov na terenu niso mogli udeležiti, hkrati pa dobimo celovitejšo sliko o tem, kako vročina vpliva na različne dele občine.
Ker posledice vročine najbolj občutijo otroci, starejši in bolniki, bomo posebno pozornost posvetili tudi njim. Uspešno smo že izvedli obisk in mapiranje v Domu starejših Hrastnik, pojutrišnjem pa obiščemo še lokalni vrtec, kjer bomo vroče točke raziskovali skupaj z najmlajšimi.
Posebno delavnico bomo izvedli tudi v sodelovanju z Zavodom Aspira, zavodom za razvoj posameznika in družbe.
Kaj se bo zgodilo z zbranimi podatki?
Vse zbrane podatke – od strokovnih meritev in analiz do opažanj občanov – bomo preučili in povezali v oceno najbolj problematičnih območij, za katera bomo pripravili strokovne predloge za izboljšanje njihove odpornosti na vročino.
Na tej podlagi bomo skupaj z občino pripravili akcijski načrt za ohlajanje Hrastnika, ki bo vključeval ukrepe za izboljšanje obveščanja, ozaveščanja, vzpostavitev mreže hlajenih javnih prostorov ter konkretne ukrepe za ozelenitev oz. ohladitev lokacij. V načrt bomo vključili tudi dolgoročne smernice za izboljšanje odpornosti Hrastnika na vročino.
Projekt pa ne bo ostal le na papirju. Skupaj z občani bomo izbrali eno ali več najbolj kritičnih lokacij, kjer bodo s projektnimi sredstvi izvedeni konkretni ukrepi za njihovo ohladitev: od dodatnega senčenja do pitnikov in drugih rešitev, ki bodo javni prostor naredile varnejši in prijetnejši tudi v najbolj vročih poletnih dneh.
Če želite izvedeti več o temi in aktivnostih projekta, vas vabimo, da prisluhnete podkastu Ekstremna vročina, pločevina in mestni beton: kako ohladimo pregreta mesta?
Foto: Atelje Fotografije, Prostorož, Focus




















