Študija ugotavlja, da za vsak prihranjen evro zaradi zmanjšane rabe energije prinese dodatni evro prihrankov za podjetja in potrošnike, saj ukrepi energetske učinkovitosti znižujejo ceno energije.
Projekcije kažejo, da bo EU svoj cilj 20 % energetskih prihrankov do leta 2020 zgrešila za več kot polovico. A če bi bil dosežen, bi prinesel zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 740 milijonov ton na leto, ustvaril do 2 milijona delovnih mest, bistveno zmanjšal odvisnost od uvožene energije in ustvaril neto prihranek v višini več kot 200 milijard evrov letno.
Kljub temu pa v okviru razprav o novi direktivi o energetski učinkovitosti nekatere države članice EU blokirajo učinkovito ukrepanje. Tudi Slovenija ne podpira zavezujočega cilja, ki bi zagotovil, da bo 20 % energetskih prihrankov doseženih, zagovarja pa tudi upoštevanje zgodnjega ukrepanja, kar zmanjšuje ambicioznost direktive.
Študija (v angleškem jeziku) je dostopna tukaj.
