Prebivalci območja med Cankarjevo in ulico Gradnikove brigade so bili 15. novembra skupaj s predstavniki občine in lokalnimi nevladnimi organizacijami povabljeni k razmišljanju o izboljšanju kakovosti bivanja s pomočjo skupnostnih praks. Na delavnici, ki so jo organizacije IPOP, društvo Focus, Umanotera in PIC skupaj z Mestno občino Nova Gorica izvedle v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, so udeleženci, ki jih je pozdravila podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin, razglabljali o šestih predlogih skupnostnih projektov. Na podlagi ugotovitev so bili za nadaljnjo obravnavo izbrani pilotni projekti: skupnostni prostor, aktivna pot v šolo s Pešbusom in Bicivlakom ter skupnostna sončna elektrarna.
Zagon skupnostnih projektov je v največji meri odvisen od interesa prebivalcev in lokalnih nevladnih organizacij. Zato so na delavnici Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v Mestni občini Nova Gorica, ki je potekala 15. 11. 2016 v Točki, Zvezi kulturnih društev, udeleženci s pomočjo metode svetovna kavarna razmišljali o šestih predlogih skupnostnih projektov. Projektna skupina je nabor projektov za zagon skupnostnih praks upravljanja v MO Nova Gorica oblikovala na osnovi predhodne analize in razprav s predstavniki občine in predlagala: 1) skupnostni prostor soseske, 2) prenova javnih prostorov, 3) Pešbus in Bicivlak – aktivna pot v šolo, 4) tržnica in prevzemno mesto za zabojčke, 5) skupnostna delavnica, 6) sončna elektrarna. Udeleženci so na delavnici o predlogih razpravljali na osnovi treh vprašanj: ali obstaja v lokalnem okolju zanimanje oziroma potreba, kdo so možni izvajalci programa ter ali je predlog izvedljiv. Končni izbor projektov je bil oblikovan na osnovi glasovanja udeležencev delavnice, presoje izvajalcev projekta in odziva občine.
Izbrani so bili trije pilotni projekti, za katere bodo v januarju 2017 pripravljeni priročniki za izvedbo in ki jih bo občina v sodelovanju z lokalno skupnostjo razvijala naprej.
1. Skupnostni prostor in vsebine:
Skupnostni prostor je bil prepoznan kot zelo zanimiv program tako s strani udeležencev delavnice kot s strani izvajalcev projekta. Tak prostor zagotavlja možnosti za neobvezno druženje prebivalcev in služi za izvajanje različnih dejavnosti, ki jih prebivalci v stanovanjskem okolju pogrešajo in so pomembne za različne skupine prebivalcev od starih do mladih, aktivnih in upokojenih. Programi v takem prostoru lahko po izkušnjah dobrih praks iz drugih okolij prispevajo k izboljšanju počutja prebivalcev, boljšemu medsebojnemu poznavanju, razvoju zaupanja in povezanosti prebivalcev. Na skupnostni prostor se lahko vežejo druge skupnostne prakse, kot so izmenjave, skupnostna delavnica, skupno urejanje okolice stanovanjskih objektov in podobno. Eden od programov, ki lahko gostuje v skupnostnem prostoru, je tudi pisarna urbane prenove. Ključni izziv za zagon programa v obravnavanem stanovanjskem območju je, sodeč po ugotovitvah delavnice, poiskati ustrezen prostor. Udeleženci so navedli več predlogov, občina in krajevna skupnost pa sta tudi nakazali, da že iščeta primeren prostor.
2. Aktivna pot v šolo s Pešbusom in Bicivlakom:
Aktivna pot v šolo s Pešbusom in Bicivlakom je bila prepoznana kot ena od praks, ki ima lahko veliko dodano vrednost za otroke in širšo lokalno skupnost in ki zbuja veliko zanimanje večine udeležencev delavnice. Že preverjena praksa preusmerjanja staršev od vožnje otrok v šolo z avtomobili k organizirani poti v šolo peš in s kolesi se je v preteklem letu v Novi Gorici že izkazala za učinkovito in priljubljeno pri vseh udeleženih – otrocih, starših, šolah in lokalnih prostovoljcih. Predlog vključuje širok nabor različnih deležnikov in zagotavlja aktiven prenos sporočila o pomenu neavtomobilskega prometa za zdravje na različne generacijske skupine. Hkrati prispeva k razvoju zaupanja in povezanosti lokalne skupnosti in osmišlja izobraževalne vsebine.
3. Skupnostna sončna elektrarna:
Skupnostna sončna elektrarna predstavlja predlog, ki se nekoliko odmika od klasičnega pojmovanja skupnostnih projektov, saj ne posega neposredno v življenja posameznikov, kot recimo pri prenovi zunanjih površin, omogočanju druženja v skupnostnem prostoru, zagotavljanju aktivne poti v šolo. Gre za nekoliko drugačen koncept, ki temelji na interesnem združevanju tistih, ki bi radi skupaj naredili nekaj pozitivnega v smeri bolj trajnostne proizvodnje in rabe energije. Izvedba skupnostnega projekta sončne elektrarne (v obliki zadružništva ali podobni obliki) je tudi strateško zanimiva, saj bi z njim orali ledino ter pokazali lokalnim prebivalcev, pa tudi ostalim lokalnim skupnostim v državi, da se lahko skupnost aktivira na tem področju in naredi nekaj pozitivnega.
