Uvod

Promet je sektor z najhitreje rastočimi izpusti toplogrednih plinov v EU. Od leta 1990 so emisije iz prometa narasle za 38%. [1] Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je problematičnost tega trenda prepoznal že septembra 2009 v svojih “političnih smernicah za prihodnjo Evropsko k omisijo”. Povedal je: “prihodnja Evropska komisija mora ohraniti gonilno moč na poti dekarbonizacije prometnega sektorja, pa tudi pri razvoju čistih in električnih avtomobilov.”

Številne evropske države so lansirale nacionalne programe in promocijske strategije za električne avtomobile, ki zajemajo vse, od podpor za raziskave in razvoj do spodbud za nakup. Vendar sedanje politike EU ne nudijo nobene garancije, da bo večje število električnih vozil na evropskih cestah vodilo k zmanjšanju ogljikovih izpustov v prihodnjih letih.

Greenpeace, Friends of the Earth Europe in Transport and Environment so naročili študijo, ki:
– Analizira učinek električnih avtomobilov na evropski električni sektor in na izpuste CO2.
– Ocenjuje, kako bi bilo potrebno spremeniti politiko, da bi z uvedbo vozil na električni pogon povečali prihranke izpustov toplogrednih plinov .
Poročilo se objavlja, ko EU pričenja z razvojem pobude za električna vozila in akcijskim načrtom (napovedan za maj 2010).
Študija ugotavlja, da lahko električni avtomobili bistveno prispevajo k dekarbonizaciji cestnega potniškega prometa. V primerjajavi z avtomobili z notranjim izgorevanjem (tudi z zelo naprednimi) so zelo ugodni, ker:
– So bistveno bolj učinkoviti kot običajna vozila.
– Lahko jih poganja električna energija iz veliko različnih virov energije, vključno z obnovljivimi viri energije (OVE) s skoraj ničelnimi izpusti CO2.
– Nimajo neposrednih emisij.
– Lahko hranijo energijo pridobljeno iz OVE, če obstaja višek ponudbe.
Vendar pa bi povečanje števila vozil na električni pogon brez sprememb v obstoječi zakonodaji imelo za posledico:
– Povečanje porabe nafte in povišanje emisij CO2 v avtomobilskem sektorju EU, v primerjavi s situacijo brez električnih vozil.
– Povečanje proizvodnje električne energije iz termo in jedrskih elektrarn , namesto povečanja proizvodnje energije iz OVE.

V nadaljevanju so predstavljene glavne ugotovitve poročila in priporočila, da se zagotovi, da električna vozila postanejo učinkovito orodje za zmanjšanje izpustov CO2.


1. Zagotoviti, da električna vozila zmanjšajo emisije CO2 iz avtomobilskega sektorja

Obstoječa evropska zakonodaja o emisijskih standardih za avtomobile proizvajalcem omogoča, da zaradi prodaje električnih vozil nadaljujejo s proizvodnjo potratnih avtomobilov. Tako imenovani ‘super krediti’ za električna vozila dovoljujejo proizvajalcem avtomobilov, da prodajo 3,5 avtomobila z visokimi izpusti na vsak prodani električni avtomobil, ne da bi to vplivalo na skupni cilj emisij CO2 v njihovem voznem parku. Poročilo nam pokaže, da je dejanska poraba nafte in s tem CO2 emisij večja, kot če sploh ne bi proizvajali električnih avtomobilov. V poročilu je ugotovljeno, da 10 % električnih vozil med vsemi prodanimi vozili lahko vodi k 20 % povečanju porabe nafte in CO2 izpustov v voznem parku (navadni in električni avtomobili).

Tako imenovani ‘super krediti’ za električna vozila prav tako zmanjšujejo prispevek električnih vozil k doseganju emisijskih ciljev v transportu, ki so zapisani v Evropski direktivi o obnovljivih virih energije. Omenjena direktiva zahteva, da se do leta 2020 v prometu doseže 10 % delež obnovljivih virov (biogoriva in elektrika iz OVE). Biogoriva in elektrika iz OVE neposredno tekmujeta za dosego teh ciljev. Vendar dokler ostajajo biogoriva netrajnostna, so OVE najbolj zelena opcija.

Priporočila za ustrezno politiko:
a) Odprava t.i. ‘super kreditov’ za električne avtomobile dodeljenih z evropsko zakonodajo o emisijah CO2 iz avtomobilov in s prihajajočo zakonodajo o izpustih CO2 iz lahkih tovornih vozil.
b) Zagotoviti zavezujoče in ambiciozne cilje za leto 2020 za izpuste CO2 iz avtomobilov in lahkih tovornih vozil, ki bodo povečali skupno učinkovitost tako za avtomobile z notranjim izgorevanjem kot za električne avtomobile.

2. Zagotoviti, da bo dodatno povpraševanje po elektriki zaradi njene porabe v vozilih zagotovljeno z elektriko iz OVE

Ogljikove emisije iz električnih avtomobilov so odvisne od vrste elektrike, ki jo uporabljajo. Ko se avtomobili napolnjejo z elektriko iz OVE, je njihov vpliv na toplogredne pline ničelen. Ko pa se napolnijo z elektriko proizvedeno v termoelektrarnah, pa je njihov vpliv enak ali večji v primerjavi z navadnimi vozili.

Pričakovati je, da bo potreba po dodatni električni energiji zaradi električnih vozil relativno nizka. Če predvidevamo povečanje vozil na evropskih cestah na 30 milijonov električnih vozil in hibridnih vozil z zunanjim napajanjem (PHEV), bo to povečanje manj kot 3 % v primerjavi s trenutnim stanjem. Vendar pa bi brez upravljanja povpraševanja lahko kakršnokoli povečanje porabe energije enostavno le povečalo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv in jedrske energije. [2]

Da bi se članice EU tem motnjam na trgu izognile, morajo povečati oskrbo z elektriko iz OVE. Prav tako morajo beležiti delež elektrike iz OVE uporabljene za vozila in o tem poročati za namene doseganja 10 % cilja o rabi OVE v prometnem sektorju. To bi spodbudilo uporabo pametnih tehnologij napajanja avtomobilov, ki dajejo prednost OVE in oblikujejo atraktiven trg za električna vozila.

Priporočila za ustrezno politiko:
a) Spodbuditi članice EU, da skupaj s povečanim povpraševanjem po električnih vozilih dvignejo cilje za elektriko iz OVE.
b) Spodbuditi članice EU, da poročajo tudi o ocenah deležev porabljene elektrike iz OVE za električna vozila, in ne le o deležu OVE v proizvodnji elektrike na državni ravni.

3. Omogočiti uporabo elektrike iz OVE za električna vozila

Da bi v energetski mešanici in pri električnih vozilih zagotovili večji delež elektrike iz OVE, mora postati električni sistem bolj fleksibilen in dopuščati integracijo različnih OVE, kot sta npr. veter in sonce. Električna vozila lahko igrajo ključno vlogo v razvoju, saj kombinirajo dolgo obdobje priključitve na električno omrežje z veliko sposobnostjo shranjevanja elektrike v akumulatorjih. To pa lahko dosežejo le, če so opremljena z dobrimi vgrajenimi merilnimi napravami. To jim bo pomagalo primarno uporabljati viške električne energije iz OVE v električnem omrežju. Če vnos elektrike v vozila ne bo primerno nadzorovan, električna vozila ne bodo igrala ključno vlogo pri ustvarjanju bodočega OVE energetskega sistema.

Da bi zagotovili uporabo potrebnih pametnih tehnologij za merjenje vnosov, morajo biti tehnologije standardizirane, njihova raba pa spodbujana skozi evropsko zakonodajo. Standardizacija in združljivost takšne strojne opreme ter zmožnost vozil, da izmenjajo informacije z električnim omrežjem, bi zagotavljali, da bi vozniki lahko napajali električne avtomobile kjer koli.

Priporočila za ustrezno politiko:
a) Razviti je potrebno pametne avtomobile in pametna električna omrežja , ki bi bili sposobni izmenjave podatkov in ki bi dajali prednost uporabi elektrike iz OVE.
b) Standardizirati je potrebno tehnologijo napajanja električnih vozil, s čemer bi zagotovili da vozniki polnijo svoja vozila kjer koli v Evropi.

Celotno poročilo: focus.si

Kontakti:

Greenpeace – Franziska Achterberg :
 +32 (0)498 362403  (gsm), [email protected]

Transport & Environment – Jos Dings:
 +32 (0)498 51 53 19  (gsm), [email protected]

Kontakti v Sloveniji:
Focus društvo za sonaraven razvoj – Marjeta Benčina:
 059 071 325 ,  031 398 803  (gsm), [email protected]

* Focus društvo za sonaraven razvoj je član organizacije European Federation for Transport and Environment.

[1] Vključno z izpusti iz pomorskega in letalskega transporta. Vir: Source: Statistical Pocketbook Energy and Transport 2009.

[2] Povečano povpraševanje po elektriki v transportu bo, kot kaže, imelo učinek na povišanje cene CO2 v shemi trgovanja z emisijami v EU. V tem poročilu ta učinek ni bil natančno proučen, vendar se pričakuje, da bo v naslednjem desetletju ostal majhen, saj bo dodatno povpraševanje po elektriki omejeno.