Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Odprto pismo MGTŠ
Spoštovani minister Han, po treh letih zakonodajnega postopka sta Evropski parlament in Svet EU decembra 2023 sprejela kompromis o besedilu direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti – CSDDD, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Omenjena direktiva določa obveznosti velikih podjetij povezane z dejanskimi in potencialnimi škodljivimi vplivi na človekove pravice ter okolje, ki izhajajo iz njihovih lastnih dejavnosti, dejavnosti njihovih podružnic in dejavnosti, ki jih izvajajo njihovi poslovni partnerji. V pogajanjih trialoga so se pojavila trenja in številne pomembne zaščite so bile izbrisane. Čeprav dogovor ni popoln, predstavlja ključen korak naprej pri prevzemanju odgovornosti [več ...]
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Energetsko revščino bomo zmanjšali, če bo denar (Dnevnik)
Lidija Živčič je za časnik Dnevnik komentirala akcijski načrt vlade za zmanjševanje energetske revščine. »Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine naslavlja ključne izzive; če ga bomo le dosledno izvedli, bodo to prvi nujni koraki. Zlasti smo veseli ukrepa, da bo za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, na voljo pet milijonov evrov za sodelovanje v energetskih skupnostih,« pravi Lidija Živčič. Na Focusu menimo, da je treba nujno razmisliti, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki si sami ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Velik izziv pri zmanjševanju energetske revščine je tudi informiranost. »Nekateri centri za socialno delo že informirajo in [več ...]
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
V Sloveniji vznikajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako vanje vključiti tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pripravili smo publikacijo s primeri dobrih praks in priporočili za odločevalce.
Z direktivo podprt skrbni pregled poslovanja podjetij (Dnevnik)
Prejšnji teden sta Svet EU in Evropski parlament sklenila dogovor o vsebini direktive skrbnem pregledu podjetjih glede trajnosti (CSDDD), ki bo za velika podjetja določila obveznosti glede dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje zvezi njihovimi lastnimi dejavnostmi, dejavnostmi njihovih podružnic in dejavnostmi, kijih izvajajo njihovi poslovni partnerji. "Dogovor sicer ni idealen, je vseeno ključen korak naprej pri zagotavljanju odgovornosti podjetij za kršitve, ki jih povzročijo ali njim prispevajo," je sporazum za časnik Dnevnik komentirala naša Elena. Na žalost pa je dogovor iz obsega obveze skrbnega pregleda izključilo vplive podjetij na podnebne spremembe in pa večino aktivnosti finančnega sektorja, [več ...]
O praznični prekomernosti in nevidnih sestavinah daril
V predprazničnem času smo skupaj s Pravično trgovino Slovenije opozorili na pogosto spregledane nevidne sestavine daril in praznično prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja. Nevidne sestavine so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo. Za izkoriščanje ne more biti kriv samo potrošnik, pomembno [več ...]
Tlakovanje poti jedrski energiji za zaprtimi vrati
Nevladne organizacije nasprotujemo Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjamo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje DZ predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.
Tovornjakom, ki jih poganjajo fosilna goriva, bije zadnja ura
Trenutno potekajo zadnja pogajanja pred sprejetjem končnega besedila evropske zakonodaje, ki bo postavila cilje zmanjšanja emisij CO2 novo prodanih tovornjakov.
Avtomobilski lobi se je vrnil
Novi avtomobili po standardu Euro 7 ne bi bili skoraj nič čistejši kot po standardu Euro 6, sprejetem leta 2014.
V Evropi uvozimo že 80 % »rabljenega« olja za kuhanje, kar povečuje tveganje za goljufije
Kot je pokazala analiza podatkov o biogorivih, v Evropi trenutno uvozimo štiri petine (80 %) rabljenega olja za kuhanje (UCO), ki se uporablja kot gorivo za avtomobile, tovornjake in letala, od tega velika večina (60 %) prihaja iz Kitajske. Ker si svetovna letalska industrija prizadeva, da bi bilo rabljeno olje za kuhanje glavna sestavina trajnostnega letalskega goriva (SAF), okoljske organizacije pozivamo k večji transparentnosti, da rabljeno kuhinjsko olje ne bi postalo zgolj izgovor za prikriti uvoz palmovega olja.
“Bolj kot bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in on nas” (portal N1 o našem posvetu)
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki smo ga organizirali skupaj z DOPPS in CIPRO Slovenija, je znak, da nam v Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu. “Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a [več ...]
Zaživela je spletna platforma za mlade – Moja revolucija
Perspektive mladih so ključnega pomena za vzpostavitev trajnostne prihodnosti znotraj nenehno spreminjajoče se Evropske unije. Zato smo s partnerji iz Italije, Avstrije in Poljske vzpostavili platformo za mlade Moja revolucija.
Slovenija ostaja med manj uspešnimi na lestvici CCPI
Po lanskem napredovanju na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami, ki ga meri Climate Change Performance Index (CCPI), Slovenija ostaja na 41. mestu. Sploh slabo je uvrščena v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Strokovni posvet smo zaradi pomembnosti medsektorskega sodelovanja organizirali z DOPPS in Cipro.
Postopki izdajanja dovoljenj za učinkovito pospeševanje sončne in vetrne energije: deset ključnih korakov
Pripravili smo seznam desetih točk, ki bi ga različni akterji morali upoštevati v svojih prizadevanjih za pospešeno širjenje uporabe fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn, da bo to potekalo na karseda družbeno in okoljsko trajnosten način.
Intervju z Lidijo Živčič na radiu Prvi
Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič je tudi o energetski dekadenci govorila kot gostja v oddaji Intervju na radiu Prvi. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični [več ...]
Life COMET: z novim projektom gradimo mednarodno koalicijo za energijo v rokah državljanov in državljank
V novem projektu COMET bomo nadgradili naše dosedanje delo na področju energetskih skupnosti in prispevali k podpornemu okolju za skupnostne energetske projekte.
Med-deležniški posvet: Ključna vprašanja predloga Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
Danes je Varuh človekovih pravic RS na pobudo Focusa organiziral posvet o človekovih pravicah v gospodarstvu.
Nagrada Evropska družbena inovacija 2023 projektu za reševanje energetske revščine, ki ga je koordiniral Focus
Nagrado je projekt EmpowerMed prejel zaradi vzpostavitve t. i. skupnostnih srečanj, kot inovativnega, prožnega in učinkovitega orodja za obravnavo različnih oblik in ravni energetske revščine.
Vsak kilometer šteje: izračunaj stroške avtomobila in izberi bolj trajnostno pot
V prvi ozaveščevalni akciji kot koordinatorji gibanja Evropski podnebni pakt v Sloveniji vabimo, da skupaj premislimo o vsakodnevnih potovalnih navadah, preverimo podnebju bolj prijazne možnosti ter se opogumimo za spremembe.
Ogljikove bombe ter kako jih lahko zakonodaja o dolžni skrbnosti podjetij pomaga onesposobiti
Novo poročilo, ki ga je objavila široka koalicija organizacij civilne družbe pod vodstvom CAN Europe in Friends of the Earth Europe, razkriva, da vsaj 107 od 425 največjih svetovnih projektov pridobivanja fosilnih goriv izvajajo podjetja s sedežem v EU ali podjetja, ki so financirana s strani velikih evropskih bank. Gre za velikane, kot so OMV, Total Energies, Shell ali RWE.
EU podjetja pod lupo: prisluhnimo ugandskim aktivistom
Aktivista iz Ugande Maxwell Atuhura in Nicholas Omonuk Okoit sta predstavila posledice gradnje najdaljšega ogrevanega naftovoda na svetu za tamkajšnje lokalne skupnosti in spregovorila o njihovem boju proti uničujočim dejavnostim mednarodnih naftnih korporacij.
Poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU. Ugotovitve poročila so vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju.
Nova ekonomska analiza kaže na večjo dovzetnost najranljivejših prebivalcev za prevozno revščino
Prevozna revščina predstavlja naraščajoč problem, ki zahteva nujne ukrepe za podporo heterogenim ranljivim skupinam. Skupaj s strokovnjaki smo pripravili Ekonomsko študijo vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino.
