Evropske energetske in podnebne politike ne vplivajo enako na ženske in moške. Številni ukrepi, ki naj bi podpirali pravičen energetski prehod, v praksi bolj koristijo moškim, kar potrjujejo tudi nedavne analize Focusa in partnerjev.
Raziskave jasno kažejo, da energetska revščina nesorazmerno prizadene ženske in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske. Obremenjuje jih kombinacija strukturalnih dejavnikov: nižji dohodki, več neplačanega dela, več časa preživetega doma ter s tem večja izpostavljenost neustreznim bivalnim razmeram. Tako so ženske tiste, ki pogosto nosijo največje breme energetske revščine, a so hkrati ključne pri njenem reševanju.
Pri raziskovalnem delu smo zato posebno pozornost namenili definiciji energetske revščine in preučevanju povezav med spolom ter energetsko revščino. Izkazalo se je, da trenutne politike premalo upoštevajo vidik spola – od oblikovanja kazalnikov do načrtovanja ukrepov.
Vključevanje spola v energetske politike ni le priporočljivo, temveč nujno za pravičen zeleni prehod. A kljub temu politike EU tega ne odražajo. Ukrepi Evropskega zelenega dogovora – zlasti spodbude za prenovo stavb in razvoj obnovljivih virov – bolj koristijo moškim. Razlog? Moški so pogosteje lastniki nepremičnin, prenovitveni in energetski sektorji pa ostajajo izrazito moško dominirani. Posledično tudi nova zelena delovna mesta večinoma prejmejo moški.
Če želimo resnično pravičen energetski prehod, moramo v procese odločanja bolje vključiti vidike in potrebe žensk in drugih marginaliziranih skupin. Le tako bomo zagotovili, da energetske politike učinkovito naslovijo potrebe vseh – ne le tistih, ki že imajo privilegije. Brez tega bo zeleni prehod ostal vse prej kot pravičen.
Čista in dostopna energija ne sme biti privilegij – temveč pravica za vse.
Eden od Focusovih projektov, s katerim trenutno skušamo zagotoviti pravičnost energetskega prehoda, je LIFE projekt GENDER4POWER. Osrednja aktivnost je spodbujanje vključevanja ljudi, ki jih pesti energetska revščina, še posebej žensk, v energetske skupnosti. Energetske skupnosti so namreč eden od korakov za energetski prehod. Imajo visok potencial za boj proti energetski revščini, vendar v praksi trenutno še vedno ne vključujejo najranljivejših, kar je treba spremeniti.
V naslednjih letih bomo ponovno aktivni v Hrastniku – občini, kjer smo podprli Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik pri vzpostavitvi dveh samooskrbnih skupnostnih sončnih elektrarn, na kateri se je priključilo 22 gospodinjstev, občinska stavba, bazen, trgovinica, zdravstveni dom,… Zokrat bomo skupaj z lokalnimi prebivalci najprej raziskali, kateri model vključevanja ranljivih skupin v energetske skupnosti je najbolj primeren za naše kraje.
Pred praznikom, ki nas opominja na pomembnost boja za pravice žensk in delavk, iz našega bogatega spletnega arhiva izpostavljamo:
https://gi-escr.org/en/spark-blog/women-energy-poverty-and-a-just-energy-transition
https://focus.si/o-energiji-se-moramo-pogovarjati-ne-le-kot-o-tehnicni-kategoriji-ampak-tudi-kot-o-pravici-vseh/
https://focus.si/zenske-in-energetska-revscina-izzivi-in-priloznosti-za-spremembe/
