(Samo)zadostnost, inkluzija in skrb za prihodnost
Šesta Mednarodna poletna šola politične ekologije je v Ljubljano privabila več kot 120 udeležencev in udeleženk iz celega sveta. Obiskale so jo predvsem študentke in študenti magistrskih in doktorskih programov tujih univerz, ki so imeli na poletni šoli več priložnosti za predstavitev načrtov ali rezultatov svojih raziskav, poleg njih pa je zanimiv štiridnevni program pritegnil še vrsto domačih raziskovalcev in raziskovalk, akademičark in akademikov, predstavnikov in predstavnic nevladnih organizacij, pa tudi uradnic in uradnikov, aktivistov, aktivistk in drugih, ki jih zanimajo ekološka in družbena vprašanja.
Med 29. junijem in 2. julijem smo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani iskali odgovore na presečišču politike in ekologije, letos pa smo posebej posvetili konceptu samozadostnosti. Ta zaradi destabilizacije dobavnih verig, stopnjevanja geopolitičnih napetosti in preseganja ekoloških omejitev dobiva večjo pozornost tako v akademskem diskurzu kot v politični retoriki.
Toda kako jo razumeti v kontekstu podnebne krize, ki je z junijskim vročinskim valom ponovno pritegnila svetovno pozornost?
Je samozadostnost del blaženja podnebnih sprememb ali bolj del prilagajanja na podnebni zlom? Je rešitev ali posledica?
Z dvigom rok ob tem vprašanju so prisotni v veliki dvorani že ob uvodnem nagovoru koordinatorja Boštjana Remica iz Focusa pokazali, da obstajajo različni pogledi in razumevanje pojma samozadostnost. In globlje kot gremo, bolj kompleksen postaja. Pojem samozadostnosti odpira številna vprašanja in kaže na pomembna protislovja, ki bistveno oblikujejo razvoj naših družb. Zlasti z vidika ekološke krize.
»Samozadostnost presega okvir podnebne krize, hkrati pa podnebni kolaps vse bolj oblikuje tudi politično-ekonomske razsežnosti samozadostnosti. Menimo, da je pojem samozadostnosti dobra izhodiščna točka za razprave o bistvenih vprašanjih politične ekologije v sedanji dobi, ko smo že stopili v planetarni podnebni kaos. Zlasti zato, ker gre za sporen pojem, ki ga različni subjekti napolnjujejo z različnimi pomeni,« je izpostavil Remic, ki je podal tudi hitro semantično analizo pojma samozadostnost.
Glede na letošnjo izpostavljenost samozadostnosti (tudi v samem naslovu šeste izvedbe poletne šole) bi lahko pričakovali, da bo samozadostnost beseda tedna, vendar so v četrtkovi zaključni razpravi bolj izstopale besede skrb, navdih, skupnost, solidarnost in agroekologija.
Medtem, ko je bilo lani upanje tisto, kar je odzvanjalo v zaključnih komentarjih, je letos osrednje mesto dobila skrb (care). Skrb je namreč tista, ki združuje in gradi skupnost – tako skupnost udeležencev in udeleženk poletne šole iz različnih disciplin, ozadij, držav, kultur, generacij, kot denimo skupnost ljudi in gibanj, ki borijo proti kapitalu na prvih bojnih črtah (»in the belly of the beast«). In če skrb prepletemo s samozadostnostjo, ugotovimo, da je slednja sicer nujna, vendar ne za zaščito posameznikov, temveč za potrebe življenja, za širšo skupnost. A ne glede na to, koliko smo samozadostni, smo neločljivo povezani s svetom – nismo otok – in pri načinih organiziranja je potrebno izhajati iz skrbi – za vse. »Moramo se odpovedati ideji o suverenih posameznikih in spoznati, da smo vsi odvisni drug od drugega. Moramo vzpostaviti samozadostnost, ki temelji na medsebojni odvisnosti, ki obstaja v naših skupnostih,« je strnila raziskovalka, pedagoginja in aktivistka Manuela Zechner, ki je za kateder stopila ravno na polovici poletne šole.
Da postajamo bolj občutljivi na skrb, je dober signal, tako kot lani pa je bil zaključek poletne šole s strani udeležencev in udeleženk v zaključni razpravi, da smo v skupnem boju za družbeno preobrazbo in to od nas terja aktivacijo. »Podnebne anksioznosti ne moremo zdraviti z antidepresivi,« je bil eden izmed zelo nazornih komentarjev, »ampak z gradnjo skupnosti, dobrimi praksami, aktivizmom, sodelovanjem…«. Tako se vsako leto poletna šola politične ekologije ne zaključi na FDV, ampak šele v naslednjih tednih in mesecih, ko vzpostavljene povezave zaživijo, navdih se preobrazi v dejanja, ideje v prakso, sklepajo pa se tudi vedno nova zavezništva, tudi med akademiki in praktiki.
Zbrali smo nekaj vtisov udeležencev in udeleženk, spodaj pa vas vabimo še k ogledu foto utrinkov, medtem ko bodo posnetki predavanj in pogovorov kmalu dostopni na Focusovem Youtube kanalu in na spletni strani poletne šole https://www.politicalecology-ljubljana.si/ (zavihek Pretekle izvedbe).
Michaela Bartmann, magistrski program geografija, University of Münster, Nemčija: To poletje sem se nameravala udeležiti ene poletne šole, ker lahko na fakulteti pridobimo kreditne točke tudi na ta način. Za ljubljansko šolo politične ekologije sem izvedela od prijateljice s fakultete, ki se je udeležila lani in mi je poročala, da je bilo izjemno. Njeno navdušenje nas je nekaj prijateljev iz istega magistrskega programa prepričalo, da gremo v Ljubljano. To je bila moja prva poletna šola, tako da nisem imela posebnih pričakovanj, bolj sem bila navdušena nad tem, da bom spoznala nekaj novega. Ta teden sem res uživala. Doslej sem poslušala že nekaj politično-ekoloških predavanj, vendar ne tako specifično na temo samozadostnosti, tako da nisem imela veliko predznanja, dobila pa sem res veliko informacij in mislim, da še procesiram. Zelo dragocen se mi zdi tudi čas med predavanji, ko se spontano ustvari prostor, kjer se lahko povežeš z drugimi udeleženci in klepetaš o temah, ki so ti najbolj dragocene. Vsak dan smo bili bolj v razpravah, vsak dan so se odmori podaljševali, ljudje so uživali, klepetali. Všeč mi je bil tudi plakatni sejem, ki je bil odlična priložnost za predstavitev naših razmišljanj in raziskovanj, bi pa ga uvrstila bolj v jutranji del programa, da bi se pridružilo več ljudi. Domov se vračam z veliko hrane za možgane, veliko idejami in inspiracijo. Mislim, da ste zastavili dobro mešanico predavanj, da je vsak našel nekaj zase. Zelo cenim tudi hrano, bila je super in med kosili je bilo super vzdušje. Nastala je luštna skupnost, vsako kosilo si lahko klepetal z drugimi ljudmi. Všečen koncept, vendar bi priporočila šolo tudi brez tega dela.
Ulrik Kohl, zaposlen na Malmö University, Švedska, živi na Danskem: Vabilo na poletno šolo politične ekologije sem videl na eni izmed mailing list, na sem katere prijavljen. Vzbudilo mi je radovednost, saj nisem bil seznanjen s principom politično-ekološkega razmišljanja. Všeč mi je bilo, kako ste predstavili program, pritegnilo pa me je tudi samo mesto, Ljubljana, kjer sem prvič. Čeprav kreditne točke v mojem primeru niso tako pomembne, sem izkoristil tudi odlično priložnost, da sem lahko predstavil svoje preteklo delo v Kolumbiji. Zelo sem navdušen nad tem, kakšna mešanica ljudi se je zbrala, kako raznolikih razmišljanj je bilo v enem prostoru. To je omogočilo odlične razprave, zanimivo pa mi je, kako se je med ljudmi vzpostavila povezava v tem, kakšno prihodnost želimo, kakšno življenje želimo ustvariti na svetu. Zdi se mi zanimivo, kako vam je uspelo to ustvariti, ne da bi banalizirali da smo vsi enaki, ampak da je prišlo do iskrenega zanimanja za drugo stran, pogled z drugega vidika. Mislim, da je dodana vrednost te šole ravno spodbujanje radovednosti. Dobil sem nekaj zelo uporabnih kontaktov, novih prijateljev, odhajam pa z veliko energije, pozitivnim srcem in z upanjem, da se bom še vrnil. Organizacija je bila zelo na nivoju. Všeč mi je bilo, da nismo bili ves čas v ekskluzivno akademskem okolju, da smo se zbrali ljudje iz različnih generacij v prostoru, ki je sprejemajoč, odprt za vse. Bil sem na nekaj podobnih dogodkih in noben doslej ni bil tako odprt, spodbuden za razvijanje misli, postavljanje vseh mogočih vprašanj. Resnično si lahko govoril z ljudmi, tudi predavatelji so bili zelo dostopni. Bilo je skoraj preveč zanimivih ljudi iz celega sveta na kupu, tako da lahko na koncu rečem samo: vau!
Irmak Akoglu, magistra okoljskih študij-ekologija, Boğaziçi University, Turčija:
Letos sem se Mednardne poletne šole politične ekologije udeležila že tretjič. Tokrat sem pripeljala prijateljico. Tudi jaz sem prvo leto za šolo izvedela od prijateljice, ona pa od profesorja na inštitutu, ki je dobil vabilo. Dober glas se tako pri nas širi zelo organsko in zdaj že tradicionalno pridemo tudi iz Turčije. Moram priznati, da sem bila doslej vsako leto v drugem obdobju življenja – najprej sem prišla kot magistrska študentska, lani sem bila zaposlena, zdaj pa sem brezposelna. Tako sem tudi v različnem obdobju glede znanja, ves čas pa občudujem, kako zelo inkluzivna je ta poletna šola. Ne gre se za kvote, da vzamete toliko ljudi iz enega področja in toliko iz drugega, ampak smo dobrodošli vsi, ki nas zanimajo pomembna aktualna vprašanja. Edini pogoj je torej radovednost. Spoznala sem zelo veliko ljudi z različnih področij. Všeč mi je, da tudi na predavanjih ne gre zgolj za enosmerno komunikacijo, vidim pa kako tudi udeleženci sooblikujejo šolo v razpravah in je tako vsako leto malo drugače. Letos sem mi zdi, da smo bili malo bolj polni upanja za prihodnost in kot da bi se v nekem smislu vrnili k osnovam. Organizacija je bila spet odlična, hrana tudi. Opazila sem, da sem, da ste že vkomponirali nekaj predlogov, ki smo jih podali v prejšnjih letih. Daljši odmori so super, ampak razumem, da jih je treba na neki točki prekiniti sicer ne bi bilo konca razpravam. Po mojem mnenju opravljate odlično delo, bi pa lahko vsi skupaj še razmislili, kako pritegniti še kakšne druge profile, od odvetnikov do pridelovalcev…
Henrique Tahan Novaes, predavatelj, profesor filozofije in znanosti na UNESP (Državni univerzi v São Paulu) v Braziliji: Rad bi se zahvalil organizatorjem za vse. Bil sem že na nekaj znanstvenih konferencah v Španiji, Italiji in na Portugalskem, in vaša je bila najboljša od vseh. Res mi je bila všeč izbira govornikov, z zelo kritičnim pogledom na kapitalizem, in užival sem v pogovorih z udeleženci, ki so z različnih področij. Prav tako mi je bilo všeč, da sem v pogovorih z ljudmi izvedel nekaj več o zgodovini Jugoslavije in jugoslovanskega samoupravljanja – o njegovih dosežkih, omejitvah in protislovjih. Navdušen sem bil nad vašo gostoljubnostjo ter vso toplino in pozornostjo. Užival sem tudi na ogledu Ljubljane, ki ga je koordinator pripravil za nas.
Zsuzsanna Szegedi-Varga, doktorska študentka – interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: Vabilo na poletno šolo politične ekologije na FDV sem dobila prek fakultete. Takoj me je pritegnila zaradi interdisciplinarnosti. Priporočil mi jo je tudi kolega, s katerim skupaj piševa znanstveni članek in se je ponovno prijavil. Moram priznati, da je presegla moja pričakovanja – tako kakovost in število predavanj kot participativni vidik. Poskrbeli ste za vse naše potrebe in nam omogočili odlične razprave. Všeč mi je bilo, da smo imeli že prvi dan popoldan delavnico, na kateri smo se malo spoznali in videli, kaj kdo počne. Vsebina predavanj in predstavitev bo zelo uporabna za moje delo: stalno sem razmišljala o tem, kako bi posamezne zadeve lahko še nadgradila, zagotovo pa je zame najbolj uporaben metodološki del. Zanima me namreč, kako v praksi izvajati interdisciplinarnost, da bo ljudem bolj dostopna. Nekateri smo vajeni tega, drugi manj, zato bi bili koristni pristopi, kot je recimo slovarček izrazov itd. Okolje je zelo kompleksno področje, gre za osnovno raven resničnosti. Tukaj se srečamo vsi – ne pa v teoriji, ki je seveda tudi pomembna. Povežemo se skozi skupne izkušnje življenja na Zemlji. Meni bi se zdelo koristno, da bi na delavnici delili tudi katere metode uporabljamo pri svojem delu in zakaj. Da bi imeli skupno podlago, ki jo lahko aktiviramo prav v trenutku, ko govorimo o različnih temah. Zelo upam, da se bo poletna šola nadaljevala, saj je aktivirala točno to, kar smo potrebovali in to v inkluzivnem okolju. Pomembna se mi zdi tudi zato, ker interdisciplinarnosti manjka na fakultetah. Z veseljem bi tudi sama sodelovala pri organizaciji, imam tudi kar nekaj predlogov. Eden je recimo, da bi na nek način začeli z mreženjem že pred poletno šolo.
Irene Sotiropoulou, predavateljica, pravnica, heterodoksna ekonomistka, avtorica knjige Machines against Measures (2023): Hvala predavateljem, študentom in organizatorjem, ki so omogočili izvedbo tega dogodka ter delili svoja spoznanja, ideje in navdušenje za trajnostno in pravično prihodnost, v kateri bo zadostnost v rokah večine. Čestitke, da ste ustvarili ozračje radovednosti in učenja, v katerem se lahko vsakdo izogne neoliberalnim okvirom razprav in mišljenja. Vaša šola nam namesto tega omogočila, da smo se posvetili realnostim družb, ki jih kapitalistične politike že dolgo uničujejo, ter da razvijamo naše razprave in izmenjavo idej iz izhodišč, ki našemu mišljenju omogočajo večjo svobodo. Poleg tega je bilo vse zelo dobro organizirano in načrtovano. Globoko sem hvaležna za vaše trdo delo, zaradi katerega je dogodek potekal gladko in smo se lahko osredotočili izključno na znanstveno delo, ki smo ga morali opraviti.
Medijski odmevi in video izjave
Mednarodna poletna šola politične ekologije je zasnovana kot most med družboslovnimi in okoljskimi znanji ter opozarja na nujnost interdisciplinarnega povezovanja. Kaj so v okviru predavanj na temo samozadostnosti izpostavili Morgan Ody (na prikazni fotorafiji), ena vodilnih aktivistk za prehransko suverenost in generalna koordinatorka mednarodnega gibanja La Via Campesina; Irene Sotiropoulou, heterodoksna ekonomistka in avtorica knjige Stroji proti ukrepom (Machine against Measures) ter Ulrich Brand, profesor mednarodne politike na Univerzi na Dunaju, lahko prisluhnete v kratkih video izjavah, ki so jih posneli na Fakulteti za družbene vede: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/samozadostnost-samooskrba-in-suverenost-v-casu-geopoliticnih-kriz
Dodajamo še nekaj medijskih odmevov:
Vroči mikrofon na Valu 202: Morgan Ody: Njiv ne moremo klimatizirati
Poglobljeno na spletnem portalu N1info.si: Profesor z Dunaja: V času kriz elite branijo svoje privilegije in se obrnejo v desno.
Časnik Dnevnik: Henrique Tahan Novaes: Zeleni prehod ne sme postati nova oblika izkoriščanja
Avtorica vseh fotografij je Katja Cankar.
Več o preteklih poletnih šolah in politični ekologiji lahko preberete na naslednji povezavi: https://focus.si/tag/politicna-ekologija/.
Arhiv preteklih izvedb najdete tudi na spletni strani poletne šole: https://www.politicalecology-ljubljana.si/.
Mednarodna poletna šola politične ekologije z naslovom “Samozadostnost med eko-nacionalizmom in pravičnim zelenim prehodom” je peta izvedba poletne šole v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE za krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo v visokošolskem izobraževanju. Organizatorji so: Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Fakulteta za družbene vede, Eko-kolektiv, Inštitut ČKZ in Inštitut za ekologijo.
Del aktivnosti na Mednarodni poletni šoli politične ekologije 2026 je potekal v okviru evropskega projekta Re:boot, v katerem si Focus s partnerji prizadeva za bolj vključujočo družbo z razvitim občutkom soodgovornosti za trajnostne verige preskrbe s hrano na lokalni in globalni ravni, ki se spopada s svetovnimi neenakostmi in ekološkimi krizami.
