Demokratične inovacije odgovor na krizo predstavniške demokracije?
Izšli sta prelomni poročili INCITE-DEM, ki raziskujeta zgodovinski prispevek demokratičnih inovacij k bolj vključujočemu upravljanju in spopadanju s perečimi izzivi trajnosti. V arhivsko raziskavo je bil iz Slovenije vključen instrument samoprispevka za zaščito in izboljšanje okolja v Ljubljani iz leta 1986.
EU-MERCOSUR ogroža pravice ljudi, planet in demokracijo
Sporazum EU-MERCOSUR, ki naj bi povečal trgovino s kmetijskimi proizvodi iz Latinske Amerike ter avtomobili, pesticidi in tekstilom iz Evrope, je deležen ostrih kritik številnih deležnikov. Kljub temu je bila sprejeta odločitev o zaključku pogajanj. Skupaj z več kot 400 drugimi organizacijami civilne družbe smo podpisali poziv EU, naj ga zavrne. Slovenske predstavnike pozivamo, da upoštevajo znane škodljive vplive sporazuma na podnebje, človekove pravice in male kmete ter glasujejo proti njegovi potrditvi.
Energetski prehod in ženske
Na prvi pogled se zdi, da so ukrepi in politike energetske tranzicije nevtralni. A praksa kaže, da lahko številne izmed njih bolj negativno vplivajo na ženske kot na moške. V Focusu posebno pozornost namenjamo ženskam, ki jih prizadene energetska revščina, saj opažamo, da so le-te nesorazmerno bolj prizadete.
Vodnik po direktivi o odgovornosti podjetij – CSDDD
Spomladi je EU sprejela Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki predstavlja prelomnico v korporativni odgovornosti. Države članice EU jo morajo zdaj prenesti v svojo nacionalno zakonodajo, za kar imajo še leto in pol časa. Da bi olajšali razumevanje in spremljanje tega procesa, je mreža organizacij pripravila vodnik po direktivi.
Laboratorij demokracije v Ljubljani
Focus je v okviru projekta INCITE-DEM v Ljubljani organiziral t. i. Laboratorij demokracije. 32 državljanov, predstavnikov demokratičnih pobud in političnih funkcionarjev ter birokratov je raziskovalo načine za bolj vključujočo, participativno in učinkovito demokracijo. Z dialogom, sodelovanjem in ustvarjalnim reševanjem problemov so udeleženci delali na preoblikovanju demokratičnih procesov, da bi bolje odražali potrebe in želje ljudi.
Evropski parlament minira lasten zakon o preprečevanju krčenja gozdov
S predlaganimi spremembami, ki zakon EUDR občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. V Focusu Vlado RS pozivamo, da zavrnejo predlog sprememb.
Vložili smo pobudo za oceno ustavnosti referendumskega vprašanja o JEK2
Skupina zaskrbljenih posameznikov in organizacij nas je na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo (JEK 2). Razlog je sugestivno in nejasno zastavljeno referendumsko vprašanje, ki ne more biti podlaga za demokratično izrekanje volje prebivalcev Republike Slovenije glede tako finančno obsežnega projekta, kot je JEK 2.
Referendum na slepo – ne, hvala!
Široka skupina strokovnjakov in predstavnikov civilnodružbenih organizacij je opozorila, da je predlagano referendumsko vprašanje o JEK2 sugestivno in zato neustrezno ter da ključnih podatkov in analiz, ki jih volivci rabimo za informirano odločitev, ni na voljo.
Buldožerji so bili tik pred tem, da ugasnejo motorje, Von der Leyen jim želi dotočiti gorivo
Evropska komisija je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bo zamik potrjen, bo uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.
Prevozna revščina v Sloveniji
Slovenija ima enega največjih deležev izdatkov za mobilnost v Evropski uniji. Prevozna revščina je prisotna v pomembnem obsegu tudi pri nas, zato je smiselno čim prejšnje izvajanje ukrepov, ki bodo pripomogli tudi k bolj trajnostnim potovalnim navadam prebivalcev. Več v članku, ki smo ga pripravili v sodelovanju s strokovnjaki z Geografskega inštituta Antona Melika.
JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba
Stališče Focusa o načrtovani gradnji JEK2 je jasno: gre za tvegano in ekonomsko neupravičeno naložbo, nejasen in netransparenten postopek ter kopico nerešenih vprašanj. Cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn so iz leta v leto višje, ob tem pa JE ni odgovor na podnebno krizo.
(Ne) bodo kopali!
Na povabilo Focusa je včeraj Slovenijo obiskala Jelena Bunić iz kolektiva Marš sa Drine in predstavila kako nevaren bi bil rudnik litija za življenje ljudi in kako ogroženo je že zdaj življenje tistih ljudi, ki v Srbiji glasno nasprotujejo projektu Rio Tinto.
Sooblikovanje Kažipota za energetsko prenovo domovanj, ki jih pesti energetska revščina
V Zasavju smo skupaj z lokalnimi in nacionalnimi deležniki obravnavali osnutek Kažipota za energetsko prenovo domovanj, ki bi ljudem, ki jih pesti energetska revščina, pomagal pri premagovanju zakonodajnih, finančnih in upravnih ovir, s katerimi se soočajo pri obnovi domovanj.
O nebrzdanem ekstraktivizmu na Festivalu migrantskega filma
V okviru letošnjega Festivala migrantskega filma vas vabimo na brezplačno projekcijo dokumentarnega filma "Arica", ki razkriva tragično zgodbo mesta v Čilu, uničenega zaradi nebrzdanega izkoriščanja naravnih virov s strani švedske rudarske družbe Boliden.
Webinar: Dobre zgodbe vetrne energije v Evropski uniji
Pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor se srečujemo z velikimi izzivi, pogosto pripeljejo tudi do močnega nasprotovanja lokalnih skupnosti. Z njimi se soočajo tudi druge evropske države. Na dogodku bomo predstavili nekaj dobrih praks, ki kažejo na pomen ustreznega dialoga med različnimi akterji, participativnih procesov in finančne udeležbe prebivalcev pri uvajanju vetrne energije.
Od TEŠ6 do NEK2 – od enega črnih scenarijev k drugemu?
Scenarij TEŠ6, kakršnega smo napovedali pred več kot desetletjem, se uresničuje. Nismo presenečeni, saj smo na finančno nevzdržnost projekta opozarjali že pred več kot desetletjem, a od odločevalcev takrat nihče ni hotel razumeti evropskih politik in trendov, ki bi jih bilo treba upoštevati.
Delavnica: Sooblikovanje Kažipota za energetsko prenovo domovanj, ki jih pesti energetska revščina
Zainteresirane deležnike vabimo k sooblikovanju 'Kažipota za energetsko prenovo domovanj, ki jih pesti energetska revščina'. Delavnica bo potekala 19. 9. 2024 v Zagorju ob Savi.
RENOVERTY usposabljanje: Pot energetske prenove na platformi Moodle
V okviru evropskega projekta RENOVERTY je zaključena prva faza spletnega izobraževalnega tečaja, ki je namenjen izboljšanju znanja o energetski prenovi stavb. Po intenzivnem obdobju razvoja učnih vsebin in postavitve namensko prilagojene platforme na Moodle, je tečaj zdaj dostopen širši javnosti.
Kako znižati položnice za energijo?
Prebivalci s podeželja so izpostavljeni večjemu tveganju za energetsko revščino in socialno izključenost. V tem tednu smo v sodelovanju z Eko skladom in CSD Zasavje v Zasavju organizirali srečanja s socialno ranljivimi občani in jim predstavili nasvete za varčevanje z energijo, subvencije Eko sklada za energetsko obnovo domov in se pogovorili o vseh ovirah za izvedbo energetskih prenov domov.
Gostimo srečanje Forest Movement Europe
V tem tednu smo v Sloveniji, na Pokljuki, gostili mednarodno srečanje članic mreže Forest Movement Europe (FME), katere člane je od leta 2022 tudi Focus. Srečanje je bilo namenjeno aktualnim temam s področja gozda.
Kako je gorivo v naših avtih povezano s kršitvami človekovih pravic in kdo bi moral odgovarjati?
Izkoriščevalske prakse so postale vsakdanje v poslovnih modelih večjih podjetij, ki to opravičujejo kot edini način, da lahko tekmujejo na mednarodnem trgu. Eden tak primer je tudi projekt na V-Afriški obali EACOP, v lasti francoskega energetskega in naftnega podjetja Total Energies.
Sprejeta prelomna direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD)
Ministri EU so dokončno potrdili Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD). Pomemben korak k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, a direktiva ima resne pomanjkljivosti. Ključen bo učinkovit prenos v nacionalno zakonodajo.
Focusovo letno poročilo: leto globljih sprememb
Vabljeni k listanju in branju našega letnega poročila, v katerem na slikovit in zanimiv način predstavljamo dejavnosti Focusa v letu 2023.
Direktiva CSDDD pomemben mejnik na področju zaščite človekovih pravic in okolja in odgovornosti podjetij
Sprejem direktive pa je zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Ta bo sedaj veljala le za približno 0,05 % podjetij in poslovnih dejavnosti v EU, ki običajno predstavljajo tveganje za okolje in človekove pravice.
Za izboljšanje prometa v mestih ne potrebujemo čudežne palice
Nova študija (E)misija nič kaže, da rešitve za zmanjšanje izpustov iz prometa že obstajajo in da je mogoče do leta 2030 emisije iz prometa zmanjšati za več kot 90 % s hitrim izvajanjem dobro uveljavljenih ukrepov.
