Časovna komponenta je ključna pri vključevanju javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb

Javni uslužbenci so lahko pomembno gonilo prehoda v nizkoogljično družbo. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE zato zanje pripravljamo med drugim različne tematske delavnice in jih obravnavamo kot enega izmed ključnih deležnikov. Na četrti v seriji osmih delavnic, ki jih pripravljamo Focus in Umanotera, smo se posvetili participativnemu vodenju procesov in pomenu vključevanja javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb. Potekala je na daljavo prek spletnega orodja Zoom, nagovorili pa smo več kot 70 javnih uslužbencev, tako iz državne kot iz lokalne uprave.

V luči blaženja podnebnih sprememb, katerih katastrofalne posledice bo nosil sleherni prebivalec planeta, je še bolj pomembno, da načrtujemo politike, ki imajo široko podporo v javnosti.

Po izvedeni petkovi delavnici nas veseli, da se javni uslužbenci zavedajo pomembnosti vključevanja javnosti, saj lahko tako dosežejo široko podporo javnosti in s tem kvalitetnejše predpise, ki jih pripravljajo. Denimo, prebivalci, bodo že s tem, ko bodo aktivno vključeni v začetnih fazah načrtovanja, lažje sprejeli odločitve, ki korenito spreminjajo njihova življenja. Hkrati se javni uslužbenci lahko z aktivnim vključevanjem javnosti izognejo marsikateri oviri ter povečajo občutek soustvarjanja procesov, ki so navsezadnje namenjeni prav prebivalcem.

Vključevanje javnosti in podnebne spremembe

Vsaka izmed brezplačnih delavnic za javne uslužbence v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE poudarja drugo tematiko, tesno povezano z učinkovitejšim blaženjem podnebnih sprememb in potencialno vlogo javne uprave pri tem. Vse pa temeljijo na smernicah Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – Smernice za vključevanje blaženja podnebnih sprememb v politike, delovanje institucij in ravnanje posameznika (pdf).

S podnebnimi spremembami smo začeli tudi četrto delavnico. Kot je poudarila dr. Renata Karba iz Umanotere v predavanju Podnebna tveganja v Sloveniji (ppt), sta vključevanje javnosti in podnebne spremembe dva močno povezana fenomena. Stanje na področju podnebnih sprememb je zelo zaskrbljujoče – trend naraščanja koncentracije toplogrednih plinov ni zaustavila niti pandemija covid-19, v letu 2020 smo izmerili rekordne koncentracije.

Naslavljanje podnebnih sprememb bo odvisno od politik ukrepanja. Svet stopnjujočih podnebnih sprememb ni svet, ki ga želimo za prihodnje generacije. Pomembno je, da poslušamo znanost, ki nam je z zadnjim IPCC poročilom sporočila, da črni scenarij še vedno lahko preprečimo – cilj omejitve segrevanja za 1,5 C je teoretično še vedno dosegljiv. Za to pa je pomembno, da je podnebno financiranje vključeno v vse ključne programske dokumente, da je del skoraj vseh resorjev in predvsem, da te politike ne ostanejo mrtve črke na papirju.

Predstavila je tudi nekaj primerov dobrih praks vključevanja javnosti v akcije blaženja podnebnih sprememb na področju energetike:

Angleško posvetovanje brez kompliciranja

Kako pa lahko dosežemo uspešno in učinkovito vključevanje javnosti? Tina Divjak, ena vodilnih strokovnjakinj s področja vključevanja javnosti pri nas in vodja zagovorništva v krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, je v predavanju Uspešno in učinkovito vključevanje javnosti (ppt) poudarila, da se mora posvetovanje z javnostmi začeti že v zgodnjih fazah in da mora potekati skozi celoten postopek. Pravila govorijo o tem, da mora pripravljalec proaktivno vključevati javnost v pripravo, pomembna pa je tudi obrazložitev sodelujočim, zakaj njihovi predlogi niso oz. so bili upoštevani.

Praksa vključevanja javnosti v Sloveniji ni najboljša. Praviloma gre za pozna posvetovanja, ko so pomembne odločitve že sprejete in je prostor za razmišljanje zelo ozek. Posvetovanja so pogosto ne-programirana, brez ideje, kaj naj prinesejo ter čemu naj bi razprava služila. Rezultat tega je skromen odziv, minimalni vpliv javnosti na končne rešitve, velike frustracije na obeh straneh, spori, zamere.

Podobno stanje je v večini drugih držav, kot dober primer vključevanja javnosti pa je predavateljica izpostavila angleško prakso. V Angliji je ključno vodilo ‘posvetovanje brez kompliciranja’:

  • poudarek je na vsebini, ne na formi;
  • posvetovanje mora imeti namen (ne o zadevah, o katerih je že odločeno);
  • posvetovanje je ključno že v fazi oblikovanja politik in izvedbenih načrtov (alternative);
  • upoštevati je potrebno celotno paleto ljudi in posvetovanje prilagoditi potrebam posameznih skupin;
  • uporabljajo čim bolj preprost jezik, njihovi t.i. posvetovalni dokumenti pa so kratki (kratek povzetek, ozadje predloga, opis predlogov, ciljna vprašanja).

 

Javnost kot varuh narave

Mag. Senka Šifkovič Vrbica iz PIC, okoljska pravnica, ki deluje predvsem na pravno-sistemski podpori nevladnih organizacij, je nujnost vključevanja zagovornikov okolja in narave izpostavila v predavanju Pravica do aktivne vloge pri oblikovanju okoljsko uravnotežene družbe – Aarhuška konvencija (ppt). 

Narava nima svojega glasu, kdo pa jo varuje oziroma kdo naj bi jo varoval? Na prvem mestu je to država s kreiranjem svojih politik , vendar, kot je opozorila predavateljica, obstaja konflikt interesov, ker država varuje različne interese (demokratični defiti). Poleg tega kratkoročne vlade težko varujejo dolgoročne cilje in se odločitve ne izvajajo (implementacijski deficit), obenem pa je problem v tem, da država nastopa kot varuh okolja in odločevalec, posledica pa je šibek nadzor. In nato so tu še prebivalci in njihove organizacije, ki pa pogosto niso (pravočasno) vključeni v postopke, imajo manjšo moč, zaradi pritiska kapitala pa prihaja vse večkrat do likvidacije okoljskih aktivistov, ki so zadnja obrambna linija narave.

Ima pa javnost na voljo nekaj mednarodnih orodij, s katerimi lahko državi gleda pod prste. Osrednja točka tretjega predavanja je bila Aarhuška konvencija, ključna mednarodna pogodba na področju varstva okolja, ki sloni na potrebi, da se demokratični deficit napolni (država odloča in varuje) in da vlogo nadzornika in varuha dodeli tudi ljudem, ki živijo v okolju.

Konvencija določa:

  • dostop do okoljskih informacij,
  • pravico sodelovanja pri odločitvah, ki se nanašajo na okolje,
  • pravio do uporabe učinkovitih pravnih sredstev (za vključeno javnost).

Kot je izpostavila mag. Šifkovič Vrbica, v Sloveniji praksa najbolj šepa pri zgodnjem vključevanju javnosti v postopke, ko so vse možnosti še odprte.  Mnogo pomislekov je mogoče odpraviti, če se vključevanja lotimo v zgodnji fazi. Sicer ignoriran konflik pogosto preide na sodišče.

Dovolj časa, ljudi in volje

Prehod v praktični del delavnice je začel dr. Danijel Crnčec z Ministrstva za infrastrukturo, ki je predstavil dva aktualnejša primera vključevanja javnosti v pripravo strateških dokuementov. V svojem  predavanju Vključevanje javnosti pri Nacionalnem energetsko podnebnem programu in Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (ppt) je kot ključne izpostavil naslednje elemente vključevanja javnosti:

  • potrebno je zagotoviti dovolj časa,
  • pomembni so kadrovski resursi (ekipa, ki za to skrbi),
  • pomembno je tudi izobraževanje deležnikov (sami so vzpostavili Portal Energetika, kjer so jasno prikazani vsi procesi, ki jih ministrstvo izvaja, njihova časovnica in možnost vključevanja javnosti);
  • ne sme (z)manjkati volje.

Sledil je interaktivni delavniški del, v katerem so udeleženci v skupinah odgovarjali na naslednja vprašanja:

Kakšne so vaše pozitivne izkušnje z vključevanjem javnosti?

Kje so največje težave pri vključevanju javnosti?

Kje bi potrebovali podporo pri vključevanju javnosti?

In na podlagi podeljenih izkušenj ter mnenj smo prišli do naslednjih zaključkov:

  • Ne glede na voljo je pogosto težko priti do nekaterih deležnikov ali pa so ti neodzivni.
  • Najprej je potrebno narediti analizo stanja, na podlagi katerega se potem vključi javnost. Deležnike je treba vključevati po pomembnosti.
  • Različne kategorije deležnikov zahtevajo različne pristope. Pogosto je najbolj učinkovit osebni pristop. Mlade ni smiselno vključevati po standardnih kanalih. Če je premajhen odziv, je potrebno bolj ciljno nagovarjati deležnike in uporabiti druge kanale/pristope (npr. poštni nabiralniki).
  • Dobre izkušnje vključevanja ima večina pri javnostih, ki ima dobro znanje, poznavanje tematike.
  • Potrebovali bi podporo pri izobraževanjih na področju okoljskih vsebin.
  • Mediji pogosto »napadejo« pripravljavce, le-ti se ob kritikah zakrčijo in niso ustrezno predstavljeni.
  • Potrebovali bi več peer-to-peer delavnic, zelo koristno je deljenje izkušenj.
  • Na ministrstvu za javno upravo bi morala delovati podporna točka za podporo javnim uslužbencem na področju vključevanja javnosti, ko le-to potrebujejo, da je zbrano vse na enem mestu.
  • Potrebovali bi strokovnjake (lahko notranji ali zunanji izvajalec), ki se spoznajo na vključevanje javnosti.
  • Med ljudmi vlada visoka stopnja nezaupanja, posledično se malo vključujejo, niso prepričani, če je to pomembno za njih in ali pa zaradi slabih izkušenj, niso prepričani, da njihov glas sploh šteje.
  • Vključevanje javnosti lahko prinese inovativne predloge.
  • Včasih glasna manjšina nadvlada nad javnim interesom, pomemben je način, kako so pozvani k mnenju in koliko časa jim odmerimo. Treba je uravnotežiti med vključevanjem tistih z močnimi interesi in tistimi s šibkejšimi interesi, ki so so vseeno pomembni za končni rezultat.
  • Kot dober primer iz prakse je bila izpostavljena priprava celostnih prometnih strategij, ki imajo že itegrirano vključevanje javnosti in vedno sodeluje tudi strokovnja javnost. Kot slab primer vključevanja javnosti pa so bili izpostavljeni občinski participatorni proračuni zaradi množičnega izražanja osebnih interesov ljudi.

 

Vključevanje javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb je četrta izmed osmih delavnic za javne uslužbence, ki se bodo v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) izvajale do leta 2026.

LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, ki bo s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbudil izvajanje ukrepov, na podlagi katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. Vodilni partner je Ministrstvo za okolje in prostor.

 

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.