Včerajšnji neuspeh Sveta EU pri potrditvi direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti pomeni obžalovanja vreden korak nazaj od prevzema odgovornosti s strani podjetij za varovanje človekovih pravic in okolja po vsem svetu.
Blokado so v veliki meri povzročile velike države članice: vplivni Nemčiji, ki je že na začetku napovedala, da se bo vzdržala glasovanja, kar je organizirala manjšinska nemška koalicijska partnerica FDP, so sledile še druge. Francija je v zadnjem trenutku poskušala izničiti pogajanja s predlogom desetkratnega povišanja praga za podjetja, kar je še povečalo negotovost drugih držav. Te politične igre so v nasprotju z glasno podporo, ki so jo direktivi namenili vlade, sindikati, civilna družba, velika, srednja in mala podjetja ter posamezni državljani in državljanke. Brez zavezujoče zakonodaje EU o odgovornosti podjetij nacionalne vlade pre-pogosto ne morejo obravnavati vplivov na človekove pravice, izkoriščanja delavcev ter vplivov na pravice staroselskih ljudstev in drugih tradicionalnih skupnosti ter naravnih ekosistemov povezanih s poslovanjem podjetij. Gre za grozljiv neuspeh vlad držav članic EU pri izpolnjevanju obveznosti iz mednarodnega prava o človekovih pravicah in za zeleno luč podjetjem, da lahko še naprej podpihujejo podnebno in ekološko krizo z namenom povečevanja svojih dobičkov.
“Kljub široki podpori državljanov in državljank EU, nevladnih organizacij, sindikatov, velikih in malih podjetij, je bil kompromisni predlog direktive včeraj na Svetu EU zavrnjen. S tem Svet EU sporoča, da jim je bolj pomembno zagotoviti t. i. ‘business as usual’ za podjetja, kot zaščiti človekove pravice in okolje ”, poudarja Elena Lunder, ki se v okoljski organizaciji Focus ukvarja s področjem odgovornosti podjetij in človekovimi pravicami ter podrobno spremlja proces sprejema omenjene zakonodaje.
Okoljska nevladna organizacija Focus skupaj z več kot 140 drugimi organizacijami civilne družbe iz EU še naprej podpira to zakonodajo in pričakujemo, da se zakonodajni proces nadaljuje hitro in v dobri veri. Sprejem ambiciozne zakonodaje podpira tudi več slovenskih nevladnih in sindikalnih organizacij, ki so svoja pričakovanja izrazila v odprtem pismu slovenskim odločevalcem.
“Neuspeh Svet EU pri potrditvi te direktive predstavlja velik korak nazaj za korporativno odgovornost ter zaščito človekovih pravic in okolja po vsem svetu. Brez zavezujoče zakonodaje EU o korporativni odgovornosti se bodo nadaljevala kršenja človekovih pravic ter degradacija naravnih ekosistemov, povezanih s poslovanjem korporacij, kar predstavlja grozljiv neuspeh EU pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po mednarodnem pravu o človekovih pravicah”, je mnenja tudi Max Zimani, direktor Sloge- Platforme NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ki je ena izmed podpisnic pisma.
Zdaj se mora belgijsko predsedstvo bolj kot kdajkoli prej odzvati: čas je, da se vrne k državam članicam in zagotovi močno večino, ne da bi se pogajali o ključnih elementih direktive, ki so že usklajeni kompromis, dosežen v tristranskem sporazumu.
