globalna odgovornost in pravičnost

Pritisk na okolje in človekove pravice zaradi podnebnih sprememb in gonje po dobičku na račun šibkejših se vsakodnevno veča. Focus spodbuja zavedanje o odgovornosti vsakega posameznika in posameznice, skupnosti, odločevalcev in odločevalk ter gospodarstva in izobraževanja za globalno blaginjo v okviru omejitev planeta Zemlja. To dosega z izobraževanjem in informiranjem, raziskovanjem in sodelovanjem. Za premik iz potrošniške ideologije, ki ne upošteva okolja in niti ljudi, moramo delovati v skladu z načeli trajnostnega razvoja – še več, v okvirih omejenega planeta potrebujemo Odrast.

Etična potrošnja

Ne glede na to, da je sam pojem etike in potrošnje oziroma potrošništva mogoče definirati na 1001 način, smo v društvu Focus prepričani, da je nekaj osnovnih načel, ki se jih velja držati, v kolikor želimo živeti v svetu, ki je prijazen za vse.

Zato menimo, da je najbolj etična tista potrošnja, ki je ni. Prvi korak etične potrošnje je torej nepotrošnja, premislek o sami potrebi. Razmišljanje in zavedanje, da za vsakdanjimi predmeti mrgoli raznoterih zgodb, je del tega. Naslednji korak je izmenjava, sposoja, ponovna uporaba, predelava. Šele nato stopimo na področje nakupovanja – ekoloških, lokalnih, pravičnih izdelkov.

In zakaj bi sploh spreminjali naš način potrošnje in – ne nazadnje – načina življenja? Dejstvo je, da zunanje stroške naše nepremišljene in brezobzirne potrošnje, kjer je vodilo zgolj in samo cena, nosimo vsi – vse bolj se spopadamo s posledicami podnebnih sprememb, zatiskamo si oči pred izkoriščanjem delovne sile po celem svetu, tudi pri nas, ter krijemo nekatere od naštetih »nevidnih« stroškov iz davkoplačevalskega denarja.

Skrajni čas je, da odpremo oči, priznamo zmoto ter začnemo sprejemati drugačne odločitve na vseh področjih − v domačem gospodinjstvu, pri pridelavi in izdelavi izdelkov, pri prodaji. Zakaj ne bi na prvo mesto končno začeli postavljati kakovostnega življenja vseh, namesto da se ženemo zgolj za dobičkom zaradi dobička samega. Etika se včasih skriva že za vogalom, na sosednji tržnici, pod certifikatom pravične trgovine in ekološke pridelave. Predvsem pa v žepu, v denarnici in med vsakdanjimi potrošniškimi odločitvami.

Dejstvo je, da je etična potrošnja danes vsaj toliko popularna, da ljudi zanima. Sicer ni vedno popularna v taki obliki, kakršno smo si želeli, med drugim zato, ker je še vedno potrošnja. Pogosto ne gre toliko za etiko kot za potrošnjo kot tako v enaki obliki, ki bi morda samo malo manj uničevala, manj zbujala občutek slabe vesti.

Prodaja izdelkov, narejenih po določenih etičnih standardnih, je še vedno v porastu. Na policah velikih trgovskih verig vse pogosteje najdemo izdelke, ki nosijo znake, kot so eko in pravično. Prodaja lokalnih izdelkov se veča. Kljub temu pa je vprašanje, ali gre res za etično potrošnjo.

Pravična trgovina je osredotočena na države, ki jih pogosto imenujemo »države v razvoju« in se sooča s problemom usmeritve in umestitve v sistem. Nekateri zagovarjamo stališče, da moramo trgovino predrugačiti, vključno s širšim sistemom, ki nam izpodkopava tla pod nogami in spreminja ozračje okoli nas z onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, ki vplivajo še na mnogotera področja. Vendar je prav pravična trgovina tista, kjer je škoda za ljudi in okolje manjša kot pri klasičnih trgovskih procesih, saj je lahko celo koristna za vpletene. Težava nastopi, da smo mi, državljani »razvitega sveta«, pri tem dvolični – načel pravične trgovine ne spoštujemo, ko pridemo domov. Vse prepogosto so izkoriščane delavske pravice, uničujemo okolje. Pogosto tudi prenesemo »umazanijo« drugam, da si operemo roke. Zato je nujno spoštovanje načel pravične trgovine, kjer je okoljska komponenta nepogrešljiva, tudi doma. Pri tem nastopi težava ureditve trgovinskih odnosov tako na lokalni kot na globalni ravni. Ali je izdelek pravične trgovine, ki je naprodaj v velikih svetiščih sodobnega potrošništva, še vedno pravičen, kljub temu, da delavci delajo v nemogočih razmerah, kratene so jim pravice do dostojnega življenja, marže pa izdelke naredijo nedostopne širši javnosti? Etični izdelki ne bi smeli biti luksuz, ki si ga lahko privoščijo zgolj ekonomsko dobro stoječi posamezniki.

Prvi korak etične potrošnje nepotrošnja, premislek o sami potrebi. Naslednji korak je izmenjava, sposoja, ponovna uporaba, predelava. Šele nato stopimo na področje nakupovanja – ekoloških, lokalnih, pravičnih izdelkov.

Globalno učenje

KAJ JE GLOBALNO UČENJE ?

Globalno učenje je izobraževalni pristop, namenjen ozaveščanju posameznikov in posameznic o medsebojni povezanosti in soodvisnosti ljudi in okolja ter spodbujanju odgovornega in aktivnega globalnega državljanstva. Spodbuja razvoj kompetenc in nas opremlja z znanjem, veščinami in vrednotami, ki jih kot državljani in državljanke sveta potrebujemo za soočanje z globalnimi izzivi. Lahko nam pomaga, da se naučimo prepoznati in izkoristiti prednosti ter zmanjšati škodljive posledice globalizacije. Pripravlja nas na vsakodnevne izzive in vprašanja, s katerimi se soočamo tako na lokalni kot na globalni ravni, ter nam pomaga razumeti, kako naše odločitve vplivajo na življenja drugih in na prihodnost našega planeta.

Globalno učenje nam nudi prostor za iskanje odgovorov na vprašanja, kot so: Kako je materialna blaginja v nekaterih delih sveta ustvarjena z revščino nekje drugje? Od kod prihaja ločitev med človekom in naravo? Kako je formalna izobrazba kolonizirala naša srca, um in ustvarjalnost s sporočili in potrebo po individualistični potrošniški družbi? Kako se pripraviti za soočanje z globalnimi izzivi in krizami pred nami?

Globalno učenje je opredeljeno kot »izobraževanje, ki ljudem odpira oči in um za resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogoče uresničiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo več enakosti in človekovih pravic za vse« (Maastrichtska izjava, sprejeta na Vseevropskem kongresu globalnega izobraževanja v okviru Sveta Evrope, 2002).

Globalno učenje spada tudi med Cilje trajnostnega razvoja (CTR), k uresničevanju katerih se je zavezala tudi Slovenija: »Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta (t.j. global citizenship) ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju« (CTR, podcilj 4.7).

ZAKAJ JE GLOBALNO UČENJE POMEMBNO?

• Naš svet postaja manjši.

Vsi ljudje, tako mladi kot odrasli, vplivamo na življenja drug drugega vsepovsod po svetu, ne glede na to, kje se nahajamo. Če želimo učinkovito delovati v tem prepletenem in povezanem svetu ter pozitivno oblikovati naš vpliv nanj, moramo razumeti procese, ki potekajo v ozadju tako imenovane »globalne vasi«.

• Globalno učenje ni zgolj pridobivanje znanja o globalnih izzivih,

ampak ponuja tudi dobro priložnost za razvoj veščin in stališč, ki so ključnega pomena za kakovostno izobraževanje. Te med drugim vključujejo kritično razmišljanje, izražanje stališč in skupinsko delo. Globalno učenje mlade pripravi na soočenje s sodobnimi izzivi, ki se porajajo iz globalnih kontekstov naših lokalnih življenj, ter na razvijanje veščin za primerno ukrepanje.

• Mladi pogosto dobivajo informacije o globalnih izzivih iz medijev.

Globalni izzivi, kot so na primer migracije, posledice podnebnih sprememb, mednarodna trgovina in drugi, jih zanimajo in jih zato želijo bolje razumeti. Globalno učenje ponuja priložnost za usmerjanje te radovednosti. Predstavitev novih tem ponuja priložnost za mlade, da postanejo aktivni, to velja tudi za tiste učence in učenke, ki do sedaj morda pri pouku niso aktivno sodelovali.

• V današnjem hitro spreminjajočem se svetu so mladim dostopne številne informacije, med katerimi pa je tudi veliko neresničnih.

Zaradi nepoznavanja in nerazumevanja širše slike lokalnih in globalnih izzivov so mladi lahka tarča populističnih politikov, ki neresnične in zavajajoče informacije lansirajo preko medijev in družbenih omrežij. Mladi so tako izpostavljeni številnim primerom netenja strahu, spodbujanja sovraštva, sovražnega govora in zavajanja glede ukrepov, ki bi bili nujno potrebni tako na lokalni kot na globalni ravni.

• Zaradi vedno bolj razširjene uporabe družbenih omrežij mladi vedno manj komunicirajo v živo.

Mnenje, strinjanje ali nasprotovanje je mnogo lažje izraziti z nekaj kratkimi besedami ali znaki kot pa se v živo pogovoriti z drugimi. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da mladim nudimo varen prostor, v katerem imajo možnost in podporo pri oblikovanju in izražanju svojih mnenj, stališč in idej. V varnem okolju se lahko naučijo izražati svoja stališča, četudi so ta drugačna od večinskega mnenja, brez obsojanja drugih.

Focus deluje na tem področju večplastno: organizira delavnice za multuiplikatorje in učeče, sodeluje v okviru delovnega področja za globalno učenje v okviru Platforme Sloga, kjer prispeva k zagovorniškim aktivnostim na tem področju in je podpisnik etičnega kodeksa za organizacije, ki delujeo na področju globalnega učenja.

Več o globalnem učenju si lahko preberete na straneh partnerske organizacije Humanitas, ki je vodilna organizacija na tem področju v Sloveniji.

Poročanje slovenskih podjetij na področju človekovih pravic in okolja

V Sloveniji smo leta 2018 sprejeli Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (v nadaljevanju NAN). Ta poudarja, da je treba spodbujati mehanizme, s katerimi bodo podjetja pravočasno zaznala potencialne kršitve človekovih pravic. V povezavi z NAN je nastala Zaveza k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, v okviru katere morajo podjetja po treh letih od podpisa poročati o izvajanju skrbnega pregleda vplivov na človekove pravice in okolje v svojih vrednostnih verigah. Do konca leta 2025 je zavezo podpisalo 32 podjetij.

Podjetja morajo v treh letih od podpisa vporočati o svojih aktivnostih v svojih letnih ali trajnostnih poročilih. S ciljem, da ocenimo učinkovitost prostovoljne zaveze je Focus v zadnjih štirih letih objavil štiri analize letnih poročil podjetij, ki so podpisala prostovoljno zavezo. Začeli smo marca 2023 in objavili analizo poročil 11 podjetij za leto 2021, ki so zavezo podpisala leta 2019 ter nato vsako leto vključevali nova podjetja. Novembra 2023 smo objavili analizo 15 poročil za leto 2022 in decembra 2024 analizo 16 poročil za leto 2023.

Zadnja analiza, ki smo jo objavili novembra 2025, vključuje slovenskih podjetja z več kot 43.000 zaposlenimi in poslovanjem v več kot 21 državah, ocenjuje napredek poročanja o izvajanju zaveze ter uspešnost prostovoljne zaveze pri varovanju človekovih pravic in okolja v vrednostnih verigah podjetij. V primerjavi s predhodnimi leti je bila splošna kakovost letnih poročil na področju vplivov in tveganj za človekove pravice in okolje za finančno leto 2024 bistveno boljša. Boljša kakovost poročil se povezuje z novo obvezo nekaterih podjetij, da poročajo na podlagi evropskih standardov ESRS. Opazna je povezava med poročanjem podjetij v skladu s standardi ESRS ter boljšo in bolj jasno vsebino, povezano s prostovoljno zavezo NAN.

Glavne ugotovitve:

▶ Potreben je nadaljnji sistematičen razvoj razumevanja skrbnega pregleda.
▶ Potrebno je bolj sistematično vključevanje človekovih pravic v vse ravni trajnostnega poročanja.
▶ Potrebna je uvedba jasnih, dostopnih in zaupnih pritožbenih poti, skladno z načeli NAN in mednarodnimi standardi.
▶ Več podjetij bi moralo strukturirano pristopiti k obravnavanju vpliva na podnebne spremembe.
▶ Z zakonodajnimi zahtevami se je poročanje podjetij bistveno izboljšalo v primerjavi s poročanjem na podlagi prostovoljnih zavez.

Analiza jasno kaže, da prostovoljne zaveze, ne glede na dobre namene, ne morejo nadomestiti učinka dobro zasnovane zakonodaje – kar potrjuje tudi občutno izboljšanje kakovosti poročanja ter razumevanja vplivov na okolje in človekove pravice po uvedbi standardov ESRS in CSRD.

Analiza potrjuje, da je prav jasen pravni okvir tisti, ki podjetja spodbuja k bolj odgovornemu, podatkovno podprtemu in dolgoročno usmerjenemu delovanju.

Analize lahko preberete na tej povezavi.

aktualno

Po konferenci Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem

Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem. Organizirale smo jo Umanotera, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in društvo Focus, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje.