Trajnostno odrast lahko definiramo na veliko načinov, tukaj pa je predstavljenih le nekaj definicij.

Trajnostna odrast se opredeljuje kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blagostanje človeka in izboljša ekološke pogoje ter enakost na planetu. Poziva k prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi resursi v okviru novih oblik demokratičnih institucij. Takšne družbe ne bodo prisiljene ‘rasti ali umreti’. Kopičenje materialnih dobrin ne bo več zavzemalo osrednje mesto v kulturi družbe. Premoč učinkovitosti bo nadomestila zadostnost, inovativnost pa ne bo več osredotočena na tehnologijo zaradi tehnologije, temveč se bo osredotočila na nove družbene in tehnične ureditve, ki nam bodo omogočile družabno in skromno življenje. Odrast izziva mesto BDP kot osrednjega in prevladujočega političnega cilja, obenem pa predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarskega sistema, ki bo pustilo več prostora za sodelovanje med ljudmi in za ekosisteme.

Vir: Research&degrowth, http://www.degrowth.org/definition-2 (20. avgust 2015).

Odrast je večplasten družbeno-politični projekt, ki želi mobilizirati podporo za spremembo smeri razvoja; na makro ravni smer gospodarstva in političnih institucij, na mikro ravni pa smer osebnih vrednot in želja. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Ker v trenutnem socio-političnem kontekstu ni mogoče učinkovito izvesti pakete reform, ki bi nas pripeljali do trajnosnosti, moramo oblikovati novo vizijo, ki ni vezana na rast. Trajnostna odrast predstavlja takšno vizijo. Ne predstavlja enega kriterija, indikatorja ali političnega instrumenta, temveč paket oz. večplasten okvir, ki daje smisel in povezuje različne politike in pobude.

Vir: KALLIS, GIORGOS (2011): In defence of degrowth. Ecological Economics 70: 873–880.

Na splošno odrast izziva hegemonijo rasti in poziva k demokratično vodenemu redistributivnemu zmanjšanju proizvodnje in potrošnje v industrializiranih državah, kot način doseganja okoljske trajnosti, družbene pravičnosti in blagostanja. Čeprav integrira bioekonomijo in ekološko makroekonomijo je odrast neekonomski koncept. Po eni strani je odrast zmanjšanje energije in materialnih tokov, ki je potrebno za naslavljanje obstoječih biofizičnih omejitev (z vidika naravnih virov in asimilacijske sposobnosti ekosistemov). Po drugi strani pa je odrast poskus izzivanja vseprisotnosti tržno utemeljenih odnosov v družbi in družbenega imaginarija, ki je ukoreninjen v rasti, da bi ju nadomestil z idejo o skromnem izobilju. Odrast je tudi poziv za globljo demokracijo, še posebej pri vprašanjih, ki so izven domene klasične demokracije, kot npr. pri tehnologiji. Nazadnje odrast pomeni pravično porazdelitev bogastva znotraj in med globalnim severom in jugom, pa tudi med sedanjimi in prihodnjimi generacijami.

Vir: DEMARIA, FEDERICO, FRANÇOIS SCHNEIDER, FILKA SEKULOVA in JOAN MARTINEZ-ALLIER (2013): What is Degrowth? From an Activist Slogan to a Social Movement. Environmental Values 22: 191–215.

Trajnostno odrast lahko iz ekološko-ekonomskega vidika definiramo tudi kot družbeno vzdržno in enakopravno zmanjšanje snovnega pretoka neke družbe. Snovni pretok označuje materiale in energijo, ki jih družba pridobiva, procesira, prevaža in deli, da bi jih (po)rabila in vrnila v okolje kot odpadek. Trajnostna odrast odstopa od koncepta trajnostnega razvoja, saj predpostavlja, da se snovni pretok ne more zmanjšati ob rastočem BDP; ravno nasprotno: zmanjšanje pretoka snovi bo neizbežno vodilo v manjše, toda kakovostno drugačno gospodarstvo (torej zmanjšanje BDP). Osnova za takšno predpostavko je, da bo nadaljnja gospodarska rast a) izčrpala neobnovljive vire energije in materiale in b) postavila nerealistična pričakovanja glede izboljšav v učinkovitosti ali tehnološkega napredka za to, da bi lahko ostali v mejah izpustov CO2, ki jih postavlja poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe. Napovedano ločevanje gospodarske rasti od snovnega pretoka (porabe materialov, rabe energije ali izpustov CO2) se namreč ne dogaja.

Kljub temu pa je potrebno izpostaviti, da trajnostna odrast ne postavlja zmanjšanja BDP kot cilj. Nihče iz znanstvene skupnosti, ki raziskuje trajnostno odrast, si ne prizadeva za negativno rast BDP; zmanjšanje BDP je neizbežen rezultat trajnostne odrasti zaradi zmanjšanja snovnega pretoka. Trenutni cikel gospodarske krize in z njim padec BDP lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Vendar pa je eno krizo videti kot priložnost za spremembe, drugo pa trditi, da je cilj trajnostne odrasti gospodarska kriza. V trenutnem gospodarskem sistemu, ki ga poganja rast, trajnostna odrast ne more biti enaka negativni rasti BDP. Za to obstaja drugo ime: recesija, ali če gre za daljše stanje, depresija, ki povzroči številne nezaželene učinke, kot so brezposelnost, gospodarska negotovost, pomanjkanje posojil in propad socialnega miru. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.

Vir: KALLIS, GIORGOS (2011): In defence of degrowth. Ecological Economics 70: 873–880.

Nekateri se definiciji odrasti celo izogibajo in pravijo, da odrast ni koncept ali teorija, ker ne gre za oblikovan sistem, temveč razmišljanje v nastajanju.

Vir: MARTÍNEZ-ALIER, JUAN, UNAI PASCUAL, FRANCK-DOMINIQUE VIVIEN in EDWIN ZACCAI (2010): Sustainable de-growth: Mapping the context, criticisms and future prospects of an emergent paradigm. Ecological Economics 69: 1741–1747.